Olja dvotaktol v dizel-izkušnje..
Če koga zanima, sem sestavil malo več informacij o nafti in 2T olju.
Mazljivost nafte z in brez 2T olja
1. Mazljivost nafte se določa po postopku HFRR (Frequency Reciprocating Test Rig / http://www.hfrr.net). Nižja, kot je vrednost, boljša je mazljivost.
2. Mazljivost nafte so svojčas proizvajalci izboljševali z dodajanjem do 5000 ppm (parts per million) žvepla, kar lahko na uč rečemo da je približno 0.5%.
3. Naša nafta ustreza normi EN 590 (http://de.wikipedia.org/wiki/Dieselkraftstoff), kjer je maksimalna vsebnost žvepla omejena na 10 mg / kg oz. 0.001%
4. Ker bistveno zmanjšanje žvepla bistveno zmanjša mazljivost, je potrebno nafti dodajati dodatke za povečanje le te. Eden izmed takšnih dodatkov je npr. biodizel.
5. EN 590 tako predpisuje:
a. da je nafti lahko dodano do 7% biodizla ali drugih dodatkov,
b. mora biti minimalna mazljivost 460 µm
6. Bosch je naredil študijo vpliva HFRR na trajanje visokotlačne črpalke (http://www.arb.ca.gov/fuels/gasoline/me ... 3bosch.pdf). Na strani 12 je lepo prikazano, da je HFRR 450 µm skrajna meja trajanja njihovih črpalk. To je malenkost manj, kot je mejna vrednost po EN 590.
7. Američani so naredili študijo različnih dodatkov na HFRR glede na njihovo ULSD nafto (uradno max HFRR 520 µm, testna nafta pa je imela 636 µm) http://www.motormayhem.net/wp-uploads/2 ... sion-3.pdf). Dvotaktno olje v razmerju 1:200 je izboljšalo HFRR za 162 µm, kar je bistven rezultat.
8. Kakšna je HFRR vrednost naše nafte je seveda brez testa namogoče ugotoviti. Ne bi pa bil presenečen, če je HFRR v kakšni pošiljki višja od 460 µm.
Kompatibilnost nafte in 2T olja
1. Kot primer sem vzel olje, ki ga sam uporabljam: Motul 510 (http://www.opieoils.co.uk/p-927-motul-5 ... icant.aspx)
2. Nafta ima dva pomembna parametra:
a. Cetansko število (http://en.wikipedia.org/wiki/Cetane_number), ki določa zamik med vbrizgom in dejanskim vžigom
b. Flash point (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point), ki določa, pri kateri temperaturi začne tekočina hlapeti
3. Cetansko število je nekje med 40 in 55. Višje cetansko število pomeni, da se nafta hitreje vžge. Previsoko cetansko število nima nobenega učinka na izgorevanje. Prenizko cetansko število pa se pozna na večji porabi, ker ima nafta premalo časa, da popolnoma izgori v motornem ciklu. Pozimi se nafti doda več kerozina, da se zviša cetansko število in tako kompenzira večja temperaturna razlika. Tako motor pozimi lažje vžge.
4. Flash point določa, kako hlapljivo je gorivo.
5. Primerjava podatkov (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point):
a. Nafta: flashpoint=55°C (EN 590), samovžig=210°C, cetansko število=52 (EN 590)
b. Biodizel: flashpoint=130°C, cetansko število= 46 - 52
c. Kerozin: flashpoint=38°–72 °C, samovžig=220°C
d. Motul 510: flashpoint=92°C
Moj zaključek
- Današnja nafta je verjetno na skrajni meji mazljivosti ali pod njo.
- Dodajanje 2T olja bistveno pripomore k mazljivosti.
- Ker kljub dodajanju 1:200 Motul 510 nisem opazil višje porabe ali težjega vžiga pozimi, sklepam, da se cetansko število mešanice ni bistveno spremenilo.
- V nafti je lahko do 14:200 biodizla, ki ima bistveno drugačne lastnosti, kot nafta, tako da sklepam, da 1:200 2T olja bistveno ne spremeni cetanskega števila in ostalih parametrov.
Lp,
Luka
Mazljivost nafte z in brez 2T olja
1. Mazljivost nafte se določa po postopku HFRR (Frequency Reciprocating Test Rig / http://www.hfrr.net). Nižja, kot je vrednost, boljša je mazljivost.
2. Mazljivost nafte so svojčas proizvajalci izboljševali z dodajanjem do 5000 ppm (parts per million) žvepla, kar lahko na uč rečemo da je približno 0.5%.
3. Naša nafta ustreza normi EN 590 (http://de.wikipedia.org/wiki/Dieselkraftstoff), kjer je maksimalna vsebnost žvepla omejena na 10 mg / kg oz. 0.001%
4. Ker bistveno zmanjšanje žvepla bistveno zmanjša mazljivost, je potrebno nafti dodajati dodatke za povečanje le te. Eden izmed takšnih dodatkov je npr. biodizel.
5. EN 590 tako predpisuje:
a. da je nafti lahko dodano do 7% biodizla ali drugih dodatkov,
b. mora biti minimalna mazljivost 460 µm
6. Bosch je naredil študijo vpliva HFRR na trajanje visokotlačne črpalke (http://www.arb.ca.gov/fuels/gasoline/me ... 3bosch.pdf). Na strani 12 je lepo prikazano, da je HFRR 450 µm skrajna meja trajanja njihovih črpalk. To je malenkost manj, kot je mejna vrednost po EN 590.
7. Američani so naredili študijo različnih dodatkov na HFRR glede na njihovo ULSD nafto (uradno max HFRR 520 µm, testna nafta pa je imela 636 µm) http://www.motormayhem.net/wp-uploads/2 ... sion-3.pdf). Dvotaktno olje v razmerju 1:200 je izboljšalo HFRR za 162 µm, kar je bistven rezultat.
8. Kakšna je HFRR vrednost naše nafte je seveda brez testa namogoče ugotoviti. Ne bi pa bil presenečen, če je HFRR v kakšni pošiljki višja od 460 µm.
Kompatibilnost nafte in 2T olja
1. Kot primer sem vzel olje, ki ga sam uporabljam: Motul 510 (http://www.opieoils.co.uk/p-927-motul-5 ... icant.aspx)
2. Nafta ima dva pomembna parametra:
a. Cetansko število (http://en.wikipedia.org/wiki/Cetane_number), ki določa zamik med vbrizgom in dejanskim vžigom
b. Flash point (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point), ki določa, pri kateri temperaturi začne tekočina hlapeti
3. Cetansko število je nekje med 40 in 55. Višje cetansko število pomeni, da se nafta hitreje vžge. Previsoko cetansko število nima nobenega učinka na izgorevanje. Prenizko cetansko število pa se pozna na večji porabi, ker ima nafta premalo časa, da popolnoma izgori v motornem ciklu. Pozimi se nafti doda več kerozina, da se zviša cetansko število in tako kompenzira večja temperaturna razlika. Tako motor pozimi lažje vžge.
4. Flash point določa, kako hlapljivo je gorivo.
5. Primerjava podatkov (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point):
a. Nafta: flashpoint=55°C (EN 590), samovžig=210°C, cetansko število=52 (EN 590)
b. Biodizel: flashpoint=130°C, cetansko število= 46 - 52
c. Kerozin: flashpoint=38°–72 °C, samovžig=220°C
d. Motul 510: flashpoint=92°C
Moj zaključek
- Današnja nafta je verjetno na skrajni meji mazljivosti ali pod njo.
- Dodajanje 2T olja bistveno pripomore k mazljivosti.
- Ker kljub dodajanju 1:200 Motul 510 nisem opazil višje porabe ali težjega vžiga pozimi, sklepam, da se cetansko število mešanice ni bistveno spremenilo.
- V nafti je lahko do 14:200 biodizla, ki ima bistveno drugačne lastnosti, kot nafta, tako da sklepam, da 1:200 2T olja bistveno ne spremeni cetanskega števila in ostalih parametrov.
Lp,
Luka
drhouse napisal/-a:Ja, sem pozabil pripisat: Ima kdo izkušnje s tem?drhouse napisal/-a:V Motomatu sem videl (mislim, da) Castrolov dodatek za dizle - kot razumem nemško je nekaj za boljše mazanje črpalke, zniževanje emisij ipd. Je pa v taki plastenki, kot včasih tisti dodatek za ščitenje ventilov.
Odlična tema! Kot sprešujem že nekaj časa: Castrol ima za take primere namenski dodatek imenovan TDA. Zanima me, če ga je že kdo uporabljal oz. mnenja?
Renault Laguna Grandtour Dynamique Lux 1,9 dCi + Renault Clio II Storia 1.2 16V + Renault 4 GTL Gordini to-be + EX Renault Clio 1 1.2 RT + EX Renault 19 1,4 TR Europa
Vsi z veseljem servisirani pri Astilbi!
Vsi z veseljem servisirani pri Astilbi!
To je čisto nekaj drugega (TDA) in je namenjeno čiščenju sistemov. Tega ne poznam. Dvotaktol mineralno olje je namenjeno izgorevanju s čim manj ostanki, torej najbližje nafti. Nekateri forumi vztrajajo na mineralni klasiki, nekateri pa tudi neki polsintetični LiquiMoly proizvod, drugi spet sintetiko, težko je reči, je pa vsak dvotaktni boljši kot motorno olje, ki je za ta namen neprimerno (dodatki).
Sem zdaj našel slovenski prevod in vidim, da sem usekal mimo...
Obstaja kak namenski izdelek za "mazanje" pumpe?
Obstaja kak namenski izdelek za "mazanje" pumpe?
Renault Laguna Grandtour Dynamique Lux 1,9 dCi + Renault Clio II Storia 1.2 16V + Renault 4 GTL Gordini to-be + EX Renault Clio 1 1.2 RT + EX Renault 19 1,4 TR Europa
Vsi z veseljem servisirani pri Astilbi!
Vsi z veseljem servisirani pri Astilbi!
DonLuigi, hvala, že analiziram "berem".
Pogovarjal sem se s kemikom, ki pravi, da je poceni nafte zmanjkalo, in bomo kmalu tako kot nemci med drugo svetovno vojno, delali goriva iz premogov, to je rekel v šali ampak...je za razmišlat o situaciji, v kateri smo. In to ni poceni proizvodnja goriv. Zato tk otiščijo te EV...da bi zmanjšal emisije prometa in te emisije preusmerl v termo centrale kjer je tudi lažje lovit žveplo in CO2, skratka z EV se pridobi na kvaliteti zraka, ni pa to use, ali vse kar se sveti je zlato...
No bistvo pogovora znjim pa je bilo, biodizel. Rekel je:
Biodizel je boljši kot nafta, problem so samo trdi delci, ki se v njem tvorijo oz. nahajajo in ti delci so težavni za filtrirat in posledično oni so krivi, da se ti šoba zapaca/pokvari.
Ko so začeli prvi dizli crkovat so vsi govorili, suh biodizel itd...pa je ravno nasprotno. Nafta je vedno bolj suha, vendar so slovenski dobavitelji biodizla bili škrt (želel hitr zaslužt) pa so dajal slabo filtriran biodizel v nafto, pa tudi kak voznik je kurilca tankou, tam se pa ve...kolko smeti je v njem, skratka, tvoj članek mi je v velko pomoč pri razumevanju mahinacij pri teh dobaviteljih energentov.
Zdej veste, zakaj je pozim poraba dizlou manjša, k dajejo not kerozin, pa tut bol leti
Pogovarjal sem se s kemikom, ki pravi, da je poceni nafte zmanjkalo, in bomo kmalu tako kot nemci med drugo svetovno vojno, delali goriva iz premogov, to je rekel v šali ampak...je za razmišlat o situaciji, v kateri smo. In to ni poceni proizvodnja goriv. Zato tk otiščijo te EV...da bi zmanjšal emisije prometa in te emisije preusmerl v termo centrale kjer je tudi lažje lovit žveplo in CO2, skratka z EV se pridobi na kvaliteti zraka, ni pa to use, ali vse kar se sveti je zlato...
No bistvo pogovora znjim pa je bilo, biodizel. Rekel je:
Biodizel je boljši kot nafta, problem so samo trdi delci, ki se v njem tvorijo oz. nahajajo in ti delci so težavni za filtrirat in posledično oni so krivi, da se ti šoba zapaca/pokvari.
Ko so začeli prvi dizli crkovat so vsi govorili, suh biodizel itd...pa je ravno nasprotno. Nafta je vedno bolj suha, vendar so slovenski dobavitelji biodizla bili škrt (želel hitr zaslužt) pa so dajal slabo filtriran biodizel v nafto, pa tudi kak voznik je kurilca tankou, tam se pa ve...kolko smeti je v njem, skratka, tvoj članek mi je v velko pomoč pri razumevanju mahinacij pri teh dobaviteljih energentov.
Zdej veste, zakaj je pozim poraba dizlou manjša, k dajejo not kerozin, pa tut bol leti
Espace 4 2.2 dci
Včeraj nalil notri 3 deci Olja(Castrol 2T-mineral).
Se peljem par km,ugasnem avto in ne vžge več.
Sam zajambra in to je blo to.(Kaj mi je blo treba?)
Parkrat probam-isto.Pol pa probam dlje držati gumb in vžge.
Preiščem forum-odlomljen 1 jeziček v čitalcu(kakšno naklučje)od dveh.
Zadevo razdrem,zalepim in malo ojačam in spet dela.
Bom poročal kako se bo obneslo to z oljem.
Se peljem par km,ugasnem avto in ne vžge več.
Sam zajambra in to je blo to.(Kaj mi je blo treba?)
Parkrat probam-isto.Pol pa probam dlje držati gumb in vžge.
Preiščem forum-odlomljen 1 jeziček v čitalcu(kakšno naklučje)od dveh.
Zadevo razdrem,zalepim in malo ojačam in spet dela.
Bom poročal kako se bo obneslo to z oljem.
Zadnjič spremenil madison, dne 04 Dec 2011, 00:05, skupaj popravljeno 1 krat.
Jože




