Gre se za modelno leto 2003, trivratni model vsem dobro znane posebne izvedenke Billabong z 1.2 16V D4F motorjem, ki je nastala v sodelovanju z istoimenskim avstralskim proizvajalcem športne opreme, tako da ne bom izgubljal besed. Omembe vredni kosi opreme so potovalni računalnik, CD-predvajalnik z obvolanskim upravljalo ter avtomatska klimatska naprava, kar je bilo v Cliotih druge generacije redkost. Teta je bila drugi lastnik, ob prevzemu avta je le-ta imel na števcu 200.250 kilometrov, sedaj po dveh mesecih jih že ima 3000 več. Tudi v Bosno in nazaj sem se že odpravil z njim, brez težav. Zunanjost je letom primerna, notranjost pa je lepo ohranjena.
Da ne bom samo nakaladal, prilagam tudi nekaj slikovnega materiala:







Nisem si mogel kaj, da ga ne bi ozaljšal z novimi kosmatimi tepihi (gumijastih ne maram, in jih uporabljam samo v zimski sezoni)

Nad klimo nimam pripomb, radio pa mi kravžlja živce in sem že pojamral nad njim v podforumu Okvare in pomoč.


Vedno sem si želel trivratnega Clia, a sem kaj hitro ugotovil, da je najbolje da se v tem avtu prevažata samo dva. Dostop do zadnje klopi je res smotan, čeprav sama po sebi ni napačna. Trije vzglavniki, trije tritičkovni varnostni pasovi, žepki na hrbtiščih prednjih sedežev - uporabno. Posebej se mi dopade prostor za 1,5 litrsko plastenko v vsaki od zadnjih stranskih tapet.

Vsi dobro poznamo hibo starejših Cliotov, in to so občutljivi usnjeni volanski obroči, ki se takoj zguijo in strgajo. No, tale je lepo oddelal svojih 15 let.

Česar pa ne bi mogel trditi za prestavno ročico.

Za dva je čisto dovolj, kaj več pa že zahteva malo znanja v tetrisu

75 konjičkov, 105 Nm navora, spodobno se lahko premikaš, kaj več pa ne moreš pričakovati, čeprav na avtocesti hvala Bogu mi ni bilo treba igrati safety cara. Poskočen, vendar se pozna prižgana klima tako na odzivnosti, kot tudi porabi (čeprav ne tako občutno). Vsega pač ne moreš imeti
Vtisi po dveh mesecih? Precej navdušen! Poskočen, okreten, udoben, varčen avtomobilček, ki se tudi kakšne daljše poti ne brani. Čeprav brez pripomb ne gre. Največja zamera, poleg že otežene dostopnosti do zadnje klopi (jah, kaj moreš, 3-vratni Clio pač) je vsekakor to, da moram kljub centralnemu zaklepanju pokrov za gorivo odklepati posebej z ključem. Jezus Kristus no, Renault, odpiranje posode za gorivo brez ključa je moja R25 imela že leta 1987
Nekih načrtov za prihodnost trenutno z njim nimam, glede na to da sem pristaš tega, da na avtu ohranim čimbolj vse originalno, poleg tega pa zaradi preteklih izkušenj velja dvakrat razmisliti. Bomo videli kaj bo prinesla prihodnost...



