Avto sam po sebi ni nič posebnega, kupljen je bil od enega gospoda, ki ga je imel dobra dva tedna (kot zasilno rešitev
Je pa zato bil precej negovan, lak sploh ni tako obledel, edino kar ga kvari je velika udrtina na sprednjem desnem blatniku (nerodnost na parkirišču?...). Precej presenetljivo glede na kilometre (ob nakupu jih je imel 157.000) in starost (modelno leto 1996) je brezhibnost delovanja, saj v ta pol leta ni bilo nobenih težav.
Resda je bilo treba ob nakupu treba zamenjati nekaj stvari, kot npr. letev volana (zavijal je brez težav, ampak ko si se peljel čez neravnine je letva ropotala kot šajtrga), porozne zavorne vode, menjava olja ter oljnega filtra.
Nekaj slik:




Tista grda vdolbina

Se pa zato leta v notranjosti veliko bolje poznajo (znucan volan in obrabljeni sedeži)

Kavč, hočem reči, zadnja klop je v še bolj ubogem stanju

Več barv kot v disko klubu

Lučka mi je zelo lep detajl, amapk od nje skorajda nimam koristi, saj se je ne da kar tako vključiti in deluje samo pri odprtih vratih
Včeraj porabil skoraj cel sprej za čiščenje oblog, in glej ga zlomka, izginile so sive obloge s sedežev, za katere sem prej mislil da so del vzorca blaga
Na začetku sem bil precej skeptičen glede Cliota, vendar me je kmalu prepričal
Sicer je takšnih in drugačnih Cliotov še veliko na cestah, a počasi izginjajo, tako da tale generacija postaja že malo retro, in bi čez nekaj leta znal postati lep primerek youngtimerja. Resda je že to stara kištica z revno opremo, ki že ihaha zaostaja za današnjimi standardi, a gledano z zornega kota tistih časov, mi je popolnoma jasno zakaj si je prislužil naslov evropskega avta leta 1991. Živel Clio!









