Pomembne so prave odlocitve:
Preden se odlocite za prave avtohifi komponente, se morate odlociti, kaj od vasega zvocnega sistema sploh pricakujete. Nekateri bi radi le nadgradili osnovni kasetofon na avtoradio s CD predvajalnikom , drugi si zelijo mocan sistem za tekmovanja. Nekateri si zelijo kvalitetnega predvajanja glasbe, drugi spet samo glasnosti. Ce zelite opremo kupiti enkrat in potem brez menjavanja z njo uzivati, potem dobro premislite, kaj pricakujete. Veliko ljudi kupi opremo brez predhodnega premisljanja in so potem razocarani nad rezultati.
Vecina ljudi je omejena z denarjem, ampak bi kljub temu radi nadgradili svoj zvocni sistem. Zvocniki so najbolj kriticni del sistema in prinasajo najvecjo razliko v zvoku. Za vecino ljudi bodo razlicni ojacevalci in avtoradii zveneli zelo podobno, ce bodo v priblizno istem kakovostnem razredu (Pioneer, Alpine, Kenwood, JVC...). Zvocniki na drugi strani pa so zvokovno zelo razlicni od ene znamke do druge, velikokrat celo razlicni modeli iste znamke. Na trziscu obstaja veliko poceni zvocnikov in od teh jih veliko zveni res zanic. (opazka: ce iscete kvaliteten zvok, glasnejsi zvocnik ni nujno boljsi) Nekaj zvocnikov je cisto spodobnih. Ce ste omejeni s proracunom (ni tako kriticno, ce mislite zapraviti 50-100 tisoc SIT za visokokakovostne komponentne zvocnike znane firme, recimo Quart, Morel, Focal, DLS), je najbolje iti v razlicne trgovine in poslusati zvocnike z dobro posnetim CDjem (najbolje kakim, ki ga zvokovno zelo dobro pozante). Obiscite cim vec trgovin. V vsaki trgovini poiscite poceni avtoradio dobre znamke (Alpine, Kenwood, Pioneer, JVC...) in nastavite vse tonske kontrole na 0. Izklopite tudi vse DSP efekte, (npr. ambience, theater, hall effect...) izklopite tudi vse izenacevalnike zvoka (BBE, parametrika...). Tako boste dobili moznost prave primerjave med zvocniki, s priblizno enakim signalom. Ce je mozno, poslusajte vse zvocnike priklopljene direktno na avtoradio, z uporabo internega ojacevalca (to vam bo zagotovilo, da boste poslusali pri priblizno enaki glasnosti okoli 20W na kanal, kjub temu, koliko je deklarirana moc avtoradia). Poslusajte zvocnike, ce boste opazili, da kaka frekvenca zelo izstopa, celo toliko, da postane poslusanje nadlezno. Ce se vam tako zazdi ali vam zvok ni vsec, pojdite naprej do naslednjega para zvocnikov. Najdite par zvocnikov, ki igrajo sirok spekter brez nadleznih izstopanj dolocene frekvence. Ce si ne morete zapomniti kateri par vam je bil najbolj vsec, vzemite kos papirja in si med poslusanjem zapisujte znamko, model zvocnika in kaj vam je bilo pri njem vsec ali vas je motilo.
Ce ne veste, kako se mora slisati dober sistem, pojdite v kak demo prostor za hisni hi-fi (verjetno bo celo v isti trgovini). Tam prosite prodajalce, da vam isti CD predvajajo na navadne sobne zvocnike. Pazite, da na ojacevalcu ne bodo priklopljene tonske kontrole ali kaki DSP efekti. Primerni zvocniki so kak srednji rang, brez lastnega ojacevalca in s 16cm nizkotonci, ne vecjimi. Na tem sistemu poslusajte najljubso skladbo dvakrat ali trikrat in si poskusite zapomniti, kako se slisi. Primerjajte glasnost posameznih instrumentov v primerjavi z drugimi. Tak zvok si zelite doseci tudi v vasem avtu.
Ah da, ne pozabite vzeti CDja iz predvajalnika, ko zapuscate posamezno trgovino
--------------------------------------------------------------------------------
Nadgradnje originalnih sistemov
Originalni sistemi:
Vecino avtomobilov lahko kupimo s tovarnisko vgrajenimi zvocniki in/ali avtoradiem. Cenejsi imajo poleg radia se kasetofon, boljsi pa CD predvajalnik. Poleg tega bodo imeli ze vgrajena vsaj 2 zvocnika. Velika vecina takih instalacij poganja zvocnike direktno, brez dodatnega ojacevalca , to pomeni, da uporabljajo ojacevalce signala ze vgrajene v avtoradio. Ti ojacevalsi so glede moci zelo omejeni in za zahtevnejse uporabnike ne bodo priskrbeli dovolj moci.
Originalni sistemi z dodatnimi ojacevalci:
Kar nekaj proizvajalcev pa proti doplacilu v avto poleg ali namesto osnovnega sistema vgradi boljse zvocnike, vec zvocnikov, ki jih poganja dodatni ojacevalec. Vcasih ojacevalec poganja samo subwoofer (primer je proizvajalec Bose, ki za poganjanje subwooferjev uporablja class D ojacevalec. Ta je primeren samo za poganjanje nizkotoncev), vcasih pa so na ojacevalec (class AB) priklopljeni tudi ostali zvocniki. Vsekakor je tak sistem drazji od cisto navadnega, kvaliteta zvoka pa je ponavadi precej boljsa.
--------------------------------------------------------------------------------
Gradnja sistema od zacetka
Osnovne zahteve:
Ce v avtomobilu se nimate nicesar od avtoakustike, boste potrebovali (najmanj) avtoradio in par zvocnikov. Velika vecina avtoradijev ima ze vgrajene ojacevalce za 2 ali 4 zvocnike. Izjeme so ponavadi najboljsi modeli dolocenega proizvajalca. Ce mislite sistem kdaj nadgrajevati, bodite pozorni, da ima avtoradio vsaj en par izhodov za ojacevalec (RCA izhodi).
Funkcije in lastnosti:
Vecina uporabnikov zeli, da ima njihov avtoradio dolocene funkcije in to, poleg cene seveda, je glavno merilo za nakup. Priporocili bomo nekaj glavnih funkcij.
Sprednji del (ploscica z gumbi in prikazovalnikom) naj ne bo motorizirana. Pri motoriziranih ploscicah se pojavlja precej vec tezav kot pri navadnih togih ploscicah. Celo s ploscicami, ki se dajo odstraniti, je vec tezav kot z navadnimi avtoradiji. Ampak zadnje case skoraj ne morete vec dobiti avtoradija brez snemljive ploscice. Ce ze morate imeti avtoradio z motorizirano sprednjo stranjo, poskusite dobiti na to daljso garancijo.
Daljinski upravljalec....vecina misli, da je daljinski upravljalec za tiste, ki so preleni da bi se stegnili do avtoradia. Ampak daljinski upravljalec ima nekaj resnih prednosti. So predvsem varnejsi za uporabo, ker lahko spreminjate nastavitve na radiu, ne da bi umaknili pogled s ceste. Poleg tega zmanjsajo obrabljenost gumbov in stikal na samem avtoradiju.
RF Modulatorji:
Kadar tovarniskemu avtoradiu dodajate dolocene naprave, kot so CD izmenjevalci ali MP3 predvajalniki ali satelitski sprejemniki, morate signal s teh naprav nekako spraviti v zvocni sistem. Ker ima malo avtoradijev dodatni AUX vhod, je tezko dobiti iz teh naprav navaden neojacan signal. Tu pridejo v postev RF modulatorji. To (radio frequency modulator) je v bistvu radijska postaja z mikro mocjo. RF modulator sprejme signal z enote in ga zmesa v radijski frekvencni signal. To omogoci avtoradiu, da preko radio sprejemnika (kjer se RF signal loci od audio signala) poslje signal v zvocni sistem. Radijski sprejemnik nastavite na en ali dva tocno dolocena kanala (frekvence doloci proizvajalec RF modulatorja) in lahko slisite zvok iz enote. Kvaliteta signala je malo slabsa, kot ce bi enoto prikljucili direktno na neojacan vhod na avtoradiu, ampak naceloma je zvok sprejemljive kakovosti.
RF modulirani izmenjevalniki:
Nekateri CD izmenjevalniki so narejeni tako, da delujejo z RF modulatorji (nekateri delujejo SAMO na tak nacin). Za te izmenjevalnike imate ponavadi poseben prikazovalnik, ki ga postavite nekam na armaturo. Na njem imate ponavadi tudi stikala za krmiljenje CD izmenjevalnika. S CD izmenjevalnikom je prikazovalnik povezan s posebnim kablom.
Orodje
Klesce:
Na sliki spodaj vidite 2 razlicni vrsti klesc. Razlikujeta se v nekaj lastnostih. Tiste na levi so za resno uporabo. Njihov konec je namenjen rezanju (in snemanju izolacije). Srednji del je namenjen stiskanju. V tem primeru so namenjene stiskanju NEizoliranih prikljuckov. Uporabite jih lahko tudi za izolirane konektorje, ampak bodo klesce zelo verjetno poskodovale izolacijo. Klesce na desni so manj robustne. Na sredini imajo 3 ovalne luknje. Te so namenjene stiskanju izoliranih prikljuckov. Najboljse orodje za delo v avtoozvocenju so klesce kot tiste na levi, vendar da so namenjene stiskanju izoliranih konektorjev. Za snemanje izolacije s klescami na levi samo stisnemo klesce toliko, da zarezemo skozi izolacijo, obrnemo kabel za 90 stopinj in se enkrat zarezemo, nato pa potegnemo izolacijo s kabla. Za debele kable obstajajo razlicni tipi klesc. Ene uporabljajo kladivo, da stisnejo prikljucek na kabel, druge pa uporabljajo zobnike, da stisnete konektor do tocno dolocene debeline, preden lahko vzamete konektor z zico iz klesc.
Konektorji
Obstaja veliko razlicnih vrst konektorjev, tu jih bomo nasteli le nekaj.
Spenjalni konektorji:
Najosnovnejsi je spenjalni konektor. V bistvu je to bakrena cevka, oblozena s PVC izolacijo. Kot se vidi na sliki spodaj, ima tak konektor na vsaki strani izboklino, ki omogoca, da v konektor lazje vtaknemo zico. Tam kjer se izboklina konca, se v notranjosti sele zacne bakrena cevka. Sredi cevke je pregrada, da kabla ne porinemo predalec v notranjost. Dolzina gole zice ni ravno kriticna, naj bi pa bila zica olupljena toliko, da seze do sredine, da pa gola zica ne gleda iz konektorja. Vidite, da je izolacija rdece barve. To pomeni, da lahko konektor te barve sprejme doloceno debelino kabla. Imamo rdece, modre in rumene konektorje.
Pokrovcki za spajanje zic:
Veliko monterjev avtoakustike uporablja za spajanje dveh ali vec zic tudi pokrovcke. Za tak sistem olupimo zice, jih zvijemo skupaj, na vrh nataknemo pokrovcek in s klescami stisnemo. Predvsem so uporabni, ce moramo povezati vec kot 2 kabla. Za zacetnike je lazji (in manj verjetno, da se bo povezava snela) ta nacin kot pa povezovalni konektorji. Na sliki je pokrovcek ze stisnjen.
Ceveljcki in obrocasti konektorji:
Spodaj Na sliki spodaj lahko vidite zbirko ceveljckov in obrocastih konektorjev. Prva dva na levi (rdeca) sta namenjena debelini zice 0.5 do 0.8 mm2. Cisto levi konektor je ceveljcek, ki je narejen tako, da ne zleze s prikljucnega terminala, ko privijamo vijak. Prav pridejo predvsem kadar imamo na razpolago malo prostora za pritrjevanje. Drugi rdeci konektor je obrocast konektor. Dolgi modri konektor je namenjen priklopu 1.3-2mm2 zic (ravno tako tisti modri desno od njega). Rumeni konektor je standarni ceveljcek, ki se uporablja za 3.3-5mm2 zice. Povsem desni modri konektor je tudi ceveljcek, ampak ima konice zavite navzgor (malo slabse se vidi). To preprecuje, da bi se konektor zmuznil iz prijema, ce kdo ali kaj prevec povlece za zico.
Vsi ti konektorji imajo vsaj 2 pomembni lastnosti: debelino zice, za katero so namenjeni in pa velikost vijaka, kamor ga lahko namestimo. Druga slika kaze, kako so konektorji tudi oznaceni, da vemo, za kaksno debelino zice so namenjeni.
Naticni konektorji:
Ta tip konektorjev se uporablja vecinoma za priklop zocnikov. Na sliki spodaj vidite enega polno izoliranega in enega neizoliranega. Ce bi ju uporabljali v paru (ne na zvocnik, ampak za spajanje dveh zic), bi bil polno izoliran boljsa izbira. Za priklop na zvocnik je pa bolj primeren neizoliran konektor, ker ga lahko v vecini primerov bolj cvrsto nataknemo na konektor na zvocniku.
Na sliki spodaj vidite naticni konektor in dva kroga. Crni krogec oznacuje majhno izboklino. Njen namen je, da zatakne konektor na moski konektor, ko ju zdruzimo. Verjetno ste opazili, da je na sredini zvocniskega konektorja vedno reza. Ta je tam zato, da se tale izboklina zatakne in drzi konektorja skupaj. Da ju locimo, je potrebna vecja sila, kot ce tega varovalnega nacina ne bi bilo. Rdeci krog pa oznacuje, kje se zica konca. Preprecuje, da bi zica segala predalec, ker bi se lahko zgodilo, da bi zica preprecila, da se konektorja lepo zatakneta.
--------------------------------------------------------------------------------
Cinjenje:
Cinjenje je verjetno najvarnejsa in najbolj ucinkovita metoda povezave dveh zic (ce je pravilno izvedeno). Slika spodaj prikazuje eno od metod. Zici sta bili olupljeni okrog 2 cm, nato je bila vsaka upognjena in oblikovana v obliki trnka. Nato smo zici zataknili in oba konca spet ovili vsakega okoli svoje lastne zice. Nazadnje smo stik zic se pocinili. Fizicno in elektricno je to zelo mocna povezava. Ta metoda zahteva, da mesto spoja izoliramo. Tu je bila uporabljena toplotna cevka, lahko pa bi uporabili izolirni trak. Druga slika je bliznji posnetek pocinjenega stika. Male rumene kapljice so ostanki paste za cinjenje.
Slika spodaj prikazuje kos 13mm2 zice z dvema obrocastima konektorjema. Na eni strani je konektor na zico samo stisnjen (kar nam daje zelo dobro povezavo), na drugi strani pa je stisnjen in dodatno se pricinjen. Ta nacin nam pa tudi elektricno daje najboljso mozno povezavo. Eno stvar je pa dobro vedeti. Cin ima precej visoko upornost v primerjavi z bakrom. To pomeni, da se za dosego dobrih povezav ne smete zanasati samo na cinjenje. Konektor mora biti tudi stisnjen na zico. Vecja slika prikazuje, kako dobro je cin stekel po konektorju in zici. Za tako cinjenje potrebujete zelo vroc spajkalnik. Gorilnik na propan ne bo dovolj, ker povzroca oksidacijo in se cin ne bo dobro prijel. Cin se bo le odluscil z oksidiranega bakra. Ce ze morate uporabljati gorilnik (grelnik) na propan, potem segrejte konektor z nasprotne strani, to bo zmanjsalo oksidacijo bakra.
Kvaliteta konektorjev.:
Na trziscu je veliko konektorjev slabe kakovosti. Predvsem tisti, ki jih dobite v kompletih s klescami za stiskanje konektorjev, so tako slabe kakovosti in narejeni s tako malo kovine, da nikoli ne omogocajo dobrega spoja. Dobri konektorji imajo vse naslednje lastnosti:
Izolator z lijakastim vhodom:
Lijakast vhod je na zacetku konektorja, in omogoca, da se zica ne zatakne ob rob bakrene notranjosti konektorja. Ce delamo veliko povezav, je to nujno.
Bronasti spoji:
Vecino konektorjev naredijo tako, da odrezejo raven kos kovine in jih potem zakrivijo v konektor. Tisti stik med robovoma pa lahko pustijo kot je, ali pa ga pobronajo ali pricinijo. Ce to naredijo, tak konektor omogoca varnejso povezavo, ko je konektor stisnjen, ker delov konektorja ne moremo potegniti narazen. Spoj na velikem 13mm2 konektorju (tak, kot je bil prikazan pri cinjenju) ima spoj pobakren.
Izolatorji iz najlona:
Izolatorji iz najlona so bolj robustni kot PVC izolatorji. Kadar konektor stisnemo mocno, izolatorski ovoj vcasih poci ali se kako drugace poskoduje. Pri najlonu se to zgodi le redko. Cisto levi rdeci ceveljcek in cisto desni modri obrocast konektor imata izolator iz najlona. Ostali konektorji imajo izolacijo iz PVCja.
--------------------------------------------------------------------------------
Osnovna instalacija z avtoradiem in 2 zvocnikoma:
Tu se bomo ukvarjali predvsem z elektricnim delom instalacije. Fizicnega dela, kot recimo vgradnje in povezovanja ne bomo obdelali. OK, tu so elektricne povezave, ki jih je potrebno narediti. Predpostavljamo, da je bil v avtu tovarnisko vgrajen radio in da nimamo dodatnih ojacevalcev.
Spomin (12 voltov stalni tok)
Vzig (12 voltni izvor - se vklaplja in izklaplja s kljucem)
Masa
Levi zvocnik +
Levi zvocnik -
Desni zvocnik +
Desni zvocnik -
Signal za elektricno anteno (ce jo vozilo ima)
Antena (zracna)
Vse te povezave naj bodo izvedene s povezovalnimi konektorji, ali pa dodatnimi ISO adapterji (prikazani na strani o avtoradiih). Zice iz avtoradia boste povezali na adapter in s tem pustili originalno instalacijo nedotaknjeno. Nekateri avtoradii potrebujejo tudi adapter za anteno. Preverite pri svojem prodajalcu avtoakustike, ce ga potrebujete. Ce boste potegnili nove kable do zvocnikov, potem jih priklopite direktno na avtoradio, ne preko adapterja.
Oprema, ki jo potrebujete za osnovno instalacijo:
Klesce za stiskanje in odstranjevanje izolacije
Povezovalne konektorje (za osnovna ozicenja bodo kar pravi tisti rdece barve)
Zvocniski kabel (1.5mm2 za vsako zilo bo primerno)
Orodje za odstranitev avtoradia (kak izvijac ipd.)
Orodje za odstranitev DIN avtoradia * (kovinski dodatki, ki jih dobite zraven avtoradia, zica v obliki crke U, ali kaka ploscata orodja
*Ta zadeva se vtakne v 4 stranske luknje na avtoradiu (2 na vsaki strani). Ko jih vtaknete, jih potisnete narazen in proti sebi.
Dodajanje ojacevalca:
Ce ima vas avtoradio RCA/predojacevalne izhode, potem bo priklop dodatnega ojacevalca precej enostavna zadeva. Potrebno bo nekaj truda, ne bo pa nic tezkega. Najtezji del je napeljava novega napajalnega kabla od akumulatorja do mesta, kjer boste imeli ojacevalec (ponavadi prtljaznik). In NE, ne smete priklopiti napajalnega kabla na skatlico z varovalkami. Tu so navedene dodatne napeljave, ki jih boste morali narediti:
Kabel za glavno napajanje
Kabel za glavno napajanje mora biti prikljucen na akumulator. Do 30cm od akumulatorja mora imeti dovolj zmogljivo varovalko, priklopljeno direktno na kabel, tako da povezuje 2 kosa kabla. Kabel bo moral iti skozi pozarno steno vozila, pod preprogo ali po kanalu na levi ali desni strani avta. Pri napeljavi boste mogoce morali razdreti del armature, odstraniti zadnje sedeze, ipd. Odvisno od avtomobila. Pri napeljavi mora iti kabel cez kake ostre predmete, v tem primeru morate kabel zascititi. Vzemite kos cevi za elektricno napeljavo, jo po dolzini prerezite in ovijte okoli kabla. Za priklop na akumulator boste verjetno uporabili velik obrocast konektor. Od njega do ohisja za varovalko naj bo najvec 30cm kabla, od ohisja varovalke pa do prtljaznika pa naj vodi cimkrajsi kabel. V prtljazniku lahko kabel priklopite direktno na ojacevalec, ali pa na razdelilni blok, ce imate vec ojacevalcev.
Signal:
Ojacevalec potrebuje za ojacanje nek signal. Najboljsa pot je, da dobi iz avtoradia signal preko RCA kablov. Ce vas avto nima RCA/predojacanih izhodov, priporocamo uporabo (Line Output Konektorja). Ta je za uporabo se najmanj zahteven. Velikokrat je visokonapetostni vhod na ojacevalcu slabo narejen in bo povzrocal tezave.
Remote signal:
Zica za remote signal z avtoradia pove ojacevalcu, kdaj naj se vklopi in kdaj izklopi. Vecinoma je ta zica kar dodana RCA kablu, ki daje signal z avtoradia ojacevalcu.
Masa:
Masa za ojacevalec je ponavadi cimkrajsi kabel enake debeline kot napajalni kabel ojacevalca, ki je na eni strani priklopljen na ojacevalec, drugi del pa na dobro zbruseno mesto na plocevini prtljaznika, mestu kjer so pritrjeni varnostni pasovi, ali cem podobnem. Na TEJ strani imate vec informacij, kako doseci dobro maso.
Zvocniski kabli:
Zvocniski kabli bodo tekli od izhodov na ojacevalcu, do prikljuckov na zvocnikih. Za prikljucitev subwooferjev na ojacevalec v prtljazniku, bo zadostovala kratka zica debeline 4mm2.
Opomba:
Vsak zvocnik, ki ga bomo poganjali z ojacevalcem, MORA biti odklopljen z avtoradia. Ce posljemo ojacan signal iz ojacevalca v zvocnike in preko poezave v avtoradio, bo to unicilo avtoradio in popravilo ne bo tako poceni.
Vec ojacevalcev:
Ce boste uporabljali vec ojacevalcev, boste morali narediti vse, kar je opisano zgoraj, ampak upostevati morate se nekaj stvari:
Napajalni kabel:
Napajalni kabel bo po vsej verjetnosti moral biti debelejsi. Zato je dobro, da ze vnaprej veste, kaksen bo vas sistem. Ce boste potegnili kabel, ki komaj zadosca ze za en ojacevalec, potem boste ob dodatnem ojacevalcu morali potegniti dodatni kabel (s svojo varovalko), ali pa zamenjati prvotni kabel. Da bi vedeli kaksen kabel potrebujete, lahko uporabite kalkulator za kable. Vnesite koncno moc in se nekaj drugih parametrov, kalkulator pa vam pove pravilno debelino napajalnega kabla. Za razdelitev napajanja med ojacevalce boste morali uporabiti razdelilni blok. Priporocamo razdelilni blok z varovalko za napajalni kabel in razdelilni blok brez varovalke za maso.
Elektronske kretnice:
Ce uporabljate vec ojacevalcev, morate naceloma razdeliti frekvencni spekter. To pomeni, da posljete samo bas na velike zvocnike, ostalo pa na ostale zvocnike. Vecina ojacevalcev ima ze vgrajene kretnice in nekatere so zelo dobre, nekatere pa ZELO slabe. Te slabe imajo zelo slabe rolloff karakteristike. Ce uporabite dobro zunanjo kretnico, ste resili problem, s tem ste pa se vse nastavitve glede glasnosti, reznih frekvenc in nastavitev faze postavili na eno mesto. Zunanja kretnica ima ponavadi tudi vec nastavitev kot kretnice vgrajene v ojacevalce. To pomeni, da lahko lazje in bolje nastavite sistem.
Signal:
Ce posljete signal samo na en ojacevalec, potem signalne kable potegnete direktno do ojacevalca. Ce imate vec ojacevalcev, morate potegniti kable za signal do vseh. Ce imate samo en par RCA kablov, lahko uporabite y-kable. Ce uporabljate zunanjo kretnico, lahko RCA kable vtaknete v kretnico. Kretnica ima pa potem vec izhodnih RCA konektorjev. Low pass (LP) izhod morate povezati z ojacevalcem za bas. High pass (HP) boste povezali z ojacevalcem za visoke/srednje tone. V tem primeru y-kablov ne boste potrebovali, razen ce imate vec ojacevalcev za bas ali vec ojacevalcev za srednje/visoke tone. Nekateri ojacevalci omogocajo pass-thru povezavo, kar pomeni, da imajo izhodne RCA, ki jih lahko povezemo na drug ojacevalec.
Remote:
Ker po remote kablu tece signal nizkega toka, se da lepo povezati vec ojacevalcev med sabo z relativno tanko zico (seveda NE SMETE podobno narediti z napajalnimi kabli). Priporocamo najmanj 2mm2, ker s takim kablom lazje dobite dober stik, pa se verjetnost pretrganja kabla je manjsa.
--------------------------------------------------------------------------------
Dezinformacije in neznanje
Naslednjih nekaj stvari se velikokrat napacno razume:
Clipping:
Marsikdo ne razume pojma "clipping". Nekateri govorijo, da se clipping pojavi, ko se jim ojacevalec izklaplja. To NI clipping. Clipping se pojavi, kadar mora ojacevalec proizvesti vec izhodne napetosti, kot pa je zmozen glede na napajanje. Slika kaze, kako tak signal v clippingu izgleda. Primer: izgleda, kot da bi skakali na trampolinu doma, kjer bi imeli nizek strop. Skocili bi lahko samo tako visoko, kolikor je visok strop, ceprav bi brez te omejitve lahko skocili visje. Strop je po analogiji enak omejeni napetosti ojacevalca. Ni vazno kako se trudite skociti, skocite lahko le toliko, kot je postavljena omejitev. Oglejte si se stran o ojacevalcih, premalo moci in nastavljanje gainov.
Moc avtoradia:
Veliko proizvajalcev avtoradiev rado pretirava/napihuje podatke o njihovih specifikacijah. To se posebej velja za ojacevalne stopnje. Na vecini avtoradiev lahko preberete podatke, da so zmozni dajati 45 ali celo vec wattov na kanal. V realnosti je prava moc maksimalno 20 watov RMS na kanal, pri 4 ohmskem bremenu.
2 Volta proti 4 Voltov predojacani izhodi:
Za dosego dobrega zvoka nikakor ni nujno, da imate avtoradio s 4volt izhodnimi prikljucki. Veliko bolj pomembna je kvaliteta avtoradia. Bolje imeti 2voltne izhode in avtoradio znanega proizvajalca, kot pa 4 voltne izhode in nek nizji rang avtoradia.
Popacenje zvoka v ojacevalcu avtoradia:
Veliko jih trdi, da so ojacevalci v avtoradiu zanic, da popacijo zvok. To ni ravno res. Popacenja so vecinoma neslisna, do meje glasnosti, kjer se pricne clipping. Vzrok, da se slisi popacenje je, da vecini 20 watov moci avtoradia ne zadostuje, zato pretiravajo z glasnostjo in silijo avtoradio v clipping. Ko dodajo zunanji ojacevalec, je stanje ponavadi boljse, ker ima zunanji ojacevalec toliko vec moci in lahko igra glasneje, ne da bi padel v clipping in s tem popacil zvok.
Debelina kabla za zvocnike:
Za doseganje dobrega zvoka ni potrebno pretiravanje z debelino kabla za zvocnike. 1.5mm2 bi zadostoval skoraj za vsako situacijo (osebno mnenje prevajalca: za tweeterje bo to res dovolj, za midbas bo ze bolje 2.5mm2, za wooferje pa 4mm2).
Wooferji z dvojnim navitjem:
Wooferji z dvojnim navitjem (DVC) so cisto navadni wooferji, le da imajo dvojno navitje. To nam omogoca, da zvocnik priklopimo na 2 nacina. Zaporedno vezano, bo upornost bremena narasla za 2x glede na navitji, ce pa zvocnik vezemo vzporedno, bo skupna upornost zvocnika polovica upornosti navitij. To pomeni, da bo zvocnik z dvema 4Ohm navitjema po priklopu dal upornost 2 ali 8 ohm.
Dragi povezovalni kabli:
Za kvaliteto zvoka zelo dragi povezovalni kabli (10000 SIT/meter) niso nujni. Nekateri si naredijo povezovalne kable tudi iz navadnih 0.5 ali 0.8mm2 osnovnih kablov. Vzamejo 2 enozilna kabla in ju zvijejo skupaj, tako da imata na na vsak cm po en zavoj. Na koncu nato preprosto pricinijo RCA konektorje. Spodaj imate primer, kjer konektorji niso pozlaceni in svetleci, ampak kabli SO najboljse kakovosti.
Veliki elektrolitski kondenzatorji:
Nikoli nismo videli nobenega dokaza, da veliki kondenzator naredi karkoli, da bi izboljsal kvaliteto ojacevalcevega signala. Nekateri pravijo, da jim kondenzator pomaga, ce se jim luci zatemnijo. Ce bi bilo res toliko bolje, bi v vsakem demo avtomobilu vsake firme razstavljali kondenzatorje in kazali, koliko vec moci da ojacevalec, kadar je kondenzator priklopljen. Ker to pac ni mogoce, raje prihranite ta denar in investirajte v boljse kable za napajanje, boljsi akumulator ali alternator.
Kondenzatorji ne povecajo napetosti na ojacevalcu. Napetost v kondenzatorju bo enaka kot na akumulatorju in napajalnem sistemu. Ce bo napetost v akumulatorju padla pod tisto v kondenzatorju, se bo napetost med obema izravnala (ce ne uporabljamo kakih relejev ali diod). Ce bo ojacevalec ob sunku pobral napetost, bo napetost na kondenzatorju in ojacevalcu manjsa kot tista na akumulatorju. Preberite se stran o kondenzatorjih za bolj obsirne informacije.
Gaini:
Gaini NE omejujejo izhodne moci ojacevalca. Ce nastavite gain na sredino, bo ojacevalec se vedno dal polno moc, le mocnejsi vhodni signal bo potreboval, da bi to dosegel. Nastavitev gainov ne bo nujno preprecila clippinga. Res je, da se gain lahko nastavi tako, da clippinga ne bo, ampak ce bomo dovedli dovolj mocan vhodni signal, bo ojacevalec ravno tako v clippingu.
Nastavitev tonskih kontrol:
Samo zato, ker gre nastavitev glasnosti na vasem ojacevalcu do 60, to se ne pomeni, da boste lahko navili do toliko, ne da bi dosegli popacenje zvoka. To se posebej drzi, ce imate base nastavljene do konca (v tem primeru bo popacenje zaradi clippinga). Izhodi iz predojacevalca so ponavadi dlje brez popacenja kot zvocniski izhodi. Velikokrat se popacenje zvoka zacne ze pri 50% mozne nastavitve glasnosti, celo z bas nastavitvijo na nicli).
Stereo vs Mono:
Nekaj jih verjame, da sistem ne more biti'mono', razen ce je zvocnik (ali zvocniki) vezan mosticeno na ojacevalcu. Ce imate 2-kanalni stereo ojacevalec in enak signal pripeljete na oba kanala, potem bo izhod mono, ne glede na stevilo kanalov ali stevilo zvocnikov. Da je sistem res stereo, morata biti signala pripeljana na levi in desni kanal razlicna med seboj.
Mono ojacevalci:
Precej mono ojacevalcev ima prikljucke za 4 zvocnike (2 plus in 2 minus). Pa primerjajmo stereo ojacevalec, ki je zmozen poganjati 2 ohm breme na vsakem kanalu, z mono ojacevalcem, ki je zmozen poganjati 2 ohm breme. Recimo, da imamo 4 4ohmske zvocnike. Ce bi hoteli poganjati vse 4 zvocnike na stereo ojacevalcu, bi preprosto priklopili po 2 zvocnika na vsak kanal. Ce pa pogledamo mono ojacevalec s 4 prikljucki za zvocnike (enako kot stereo ojacevalec), bi lahko mislili, da lahko priklopimo po 2 zvocnika na vsak par prikljuckov. Tezava pa je...da so zvocniski prikljucki v notranjosti zvezani med seboj vzporedno (2 plusa skupaj, 2 minusa skupaj). Torej, ce povezemo po 2 zvocnika na en zvocniski prikljucek, imamo dejansko 1 ohm breme. To lahko preverimo z ohm metrom.
Velikost zvocnikovega magneta:
Samo zato, ker ima zvocnik zelo velik magnet, to se ne pomeni, da je to odlicen zvocnik. Velikokrat to pomeni, da bo zvocnik tezje poganjati. Velikokrat je to tudi marketinska poteza, ki vas pripravi do nakupa, dejansko pa je zvocnik dizajniran veliko slabse kot res dobri zvocniki. Veliko je lastnosti, ki dolocajo dober zvocnik in velikost magneta je le ena od njih.
Moc, ki jo prenesejo zvocniki:
Ce imate zvocnik, ki ima zelo visoke podatke o moci (tudi ce so upraviceni), ni nujno da je zvocnik dober v vseh okoliscinah. Tekmovalni zvocniki, ki imajo ogromne magnete in res lahko prenesejo tisoce watov moci verjetno niso najboljsa izbira za normalen sistem. Zvocnik, ki je narejen, da prenese 1000W moci verjetno ne bo dobra izbira za sistem, v katerem je 200w ojacevalec. V vecini primerov bodo zvocniki, ki imajo v resnici priblizno toliko moci kot vas ojacevalec, se najboljsa izbira in se bodo najbolj izkazali.
Tipi ohisij za wooferje:
Slisali boste veliko ljudi, ki vam bodo rekli, da je en tip ohisja za woofer "najboljsi". Ce vam ne povedo se kakih konkretnih podatkov, jim nikar ne verjemite. Zaprta, basrefleks ali bandpass ohisja imajo vsaka svoje prednosti in slabosti. Vsaka so boljsa v drugacni situaciji, ni pa nekega najboljsega tipa v vseh situacijah.
Velikost subwoofer ohisja:
Dobivamo veliko emailov glede velikosti ohisij za subwoofer. Vecina zeli vedeti, ce bo ohisje dobro delovalo, ce bo manjse ali vecje kot je priporocljiva velikost. Odgovor je "da" v skoraj vseh primerih. Ce spreminjate velikost ohisja, s tem spremenite frekvencni odziv in ohisje se bo obnasalo drugace, ne nujno "slabse". Ce je razlika okoli 10% priporocene velikosti, razlike skoraj ne boste slisali. Tezave bodo le, ce boste zvocnik gnali z veliko moci. Nekateri zvocniki (recimo Kicker Solobaric) zahtevajo manjse ohisje, ce jih boste gnali z veliko moci. To pomeni, da bo zrak v ohisju bolj zaviral nihanje membrane. Ce bo ohisje preveliko, bo nihanje vecje in to lahko pripelje k poskodovanju zvocnika. To ne velja le za te zvocnike.
Tesnenje spranj pri ohisjih:
NI nujno, da uporabite silikon za tesnenje stikov. Ce je les pravilno razrezan, bo ze lepilo zapolnilo vse spranje. Ce uporabljate silikon ali kaj podobenga, morate pred montazo wooferja pocakati, da se dobro posusi in prezraci, sicer lahko hlapi poskodujejo zvocnik. To pri nekaterih sredstvih lahko traja tudi nekaj dni. Primer, kako tesne naj bi bile spranje:
Pregrade znotraj subwoofer ohisij:
Pri skoraj vseh sistemih bo ohisje boljse, ce bodo med komorami pregrade. Te utrdijo ohisje, poleg tega pa lahko poganjamo drugi sub, ce nam eden odpove.
Equalizerji:
Equalizer NI namenjen temu, da bi sistem igral glasneje. Namenjen je temu, da popravi napake v splosnem frekvencnem odzivu sistema. Ni vnaprej definirane pravilne nastavitve. "Smiley face" nastavitev je redkokdaj pravilna. Pravilna ojacitev ali odvzem dolocene frekvence je odvisen od vsakega sistema posebej.Ni nujno, da drsnike nastavimo na maximum ali minimum, razen ce je pri doloceni frekvenci resno pomanjkanje.
Mosticenje ojacevalca:
NI nujno mosticiti ojacevalec, da dobimo iz njega polno moc. Poganjanje ojacevalca na 2 ohm stereo bo dalo enako moc kot poganjanje ojacevalca na 4ohm mono. Poganjanje ojacevalca na '2 ohm mono' bo ponavadi vodilo k njegovemu koncu (razen - class D in visokotokovni class A/B ojacevalci).
2 Ohm stabilnost:
Kadar na veckanalnem ojacevalcu (2 ali vec) pise, da je 2-ohm stabilen, to ponavadi pomeni, da lahko na vsakem kanalu poganja 2-ohm breme. To ne pomeni, da lahko poganja 2-ohm mosticeno, razen ce je posebej navedeno.
Koliko lahko moji zvocniki prenesejo?:
To je velikokrat zastavljeno vprasanje in sledi splosen odgovor:
Ce bi radi izkoristili ojacevalec so konca (ga gnali DO, ne V clipping), potem naj imajo zvocniki enako nazivno moc kot ojacevalec.
Ce se ga boste napili ali ce nimate sposobnosti lociti kdaj imajo zvocniki ali ojacevalec dovolj, potem morajo biti zvocniki dvakrat mocnejsi kot ojacevalec.
Ce imate nekaj zdravega razuma in boste poslusali kdaj je zvok popacen, lahko verjetno uporabite katerikoli ojacevalec.
Imejte v mislih, da je skoraj nemogoce slisati popacenje zvoka, ce so zvocniki v prtljazniku ali v bandpass ohisju. V vsakem primeru, tezko bo slisati, ce kaj ne bo v redu.
Varovalke:
Samo zato, ker varovalka pase v ohisje za varovalko, se ne pomeni, da je prava varovalka za sistem. Varovalke imajo naveden tok, ki ga prenesejo. Nadomestna varovalka mora imeti naveden enak tok kot tista, ki jo je predpisal proizvajalec. Obe varovalki spodaj izgledata enaki, ampak sta zelo razlicni. Ce pogledate bolje, lahko vidite, da je ena precej vecja kot druga. Vecja lahko skozi spusti precej vec toka kot manjsa.
Kurjenje varovalk:
Naslednji demo prikazuje splosne kriterije, kdaj varovalka pregori. Mali zeleni indikator prikazuje kdaj je napetost prisotna in kdaj ne. Ko varovalka pregori, je napetost samo na eni strani ozicenja, ce pa je cela, je pa enaka napetost na obeh straneh varovalke.
Primer je tule: http://www.eatel.net/~amptech/elecdisc/ ... lowing.swf
Za povratek boste morali klikniti gumb back.
Varovalka za glavno napajanje:
Ce morate delati karkoli na kateremkoli delu vasega audio sistema (se posebej na ojacevalcih), MORATE odstraniti glavno varovalko iz ohisja varovalke. Ce se po nesreci z napajalnim kablom dotaknete plocevine (ozemljitve), boste skurili varovalko in imeli stroske najmanj s tem. Tudi ce se dotaknete napajalnega kabla in ohisja ojacevalca naenkrat (recimo med privijanjem kakega vijaka), lahko povzrocite okvaro ojacevalca, kljub temu, ad ima ojacevalec svoje varovalke.
Odstranitev akumulatorja:
Ko v avto namescate novi sistem, naj bi z akumulatorja odstranili minus kabel (klemo). To bo preprecilo, da bi na elektricnem sistemu avta povzrocili kaj skode.
Ozemljitev RCA ovoja:
RCA ovoj je ze znotraj avtoradia vezan na maso. Ce ta zunanji del RCA konektorja pride v stik z napajanjem, se bo znotraj avtoradia povezava prekinila in avtoradio bo moral iti na popravilo. Ce kakega para RCA kablov nimate priklopljenega in v prtljazniku prosto binglja, se lahko zgodi, da prideta v stik. V tem primeru bo avtoradio ravno tako treba odnesti na popravilo.
12dB/oktavo pasivne kretnice:
Mogoce ne veste, kaj je 12 dB na oktavo pasivna kretnica, ampak je na teh straneh vse razlozeno. Tole tu je le opozorilo. Ce imate 12dB/oktavo pasivna kretnica (v kompletu s skoraj vsakim sistemom zvocnikov) in skurite en zvocnik (visokotonec, srednjetonec ali midbas, ni vazno kateri), NE SMETE uporabljati sistema, dokler ne odklopite kretnice z ojacevalca ALI zamenjate skurjeni zvocnik. Ce se naprej poslusate glasbo, potem je ZELO veliko verjetnosti, da boste poskodovali kretnico IN/ALI ojacevalec. To NI napaka kretnice. Tezava je v tem, da manjka en od bistvenih delov sistema, kar pomeni, da ima sistem povsem drugacne karakteristike. Uporaba kretnice brez nanjo prikljucenih zvocnikov pomeni, da ima kretnica na frekvenci, ki bi jih moral igrati manjkajoci zvocnik, kratki stik. Ljudje ne razumejo zakaj se kretnica unici, ko pa je bila povsem OK ko se je recimo visokotonec prekuril.
Jz se opravicujem ce je veliko za brati, vendar vrjamem ko bote to prebrali vam bo marsikej bolj jasno, nekateri pa vse to ze veste.
