Srečanje ljubiteljev in lastnikov Renault/Matra Avantime, 21.5.2016.
Prvič po osmih letih v Sloveniji. Dogodek, kjer sem si vedno želel, da bi bil zraven. Z Drejchijem sva bila zmenjena, da se skupaj z Janijem dobimo na počivališču Lopata. Našel nas je še en z zelenim Avijem in pol smo skupaj šli naprej.
Dobili smo se pri avtohiši Štajerski Avto Dom. Prišlo nas je 11. En je prišel samo malo pogledat, tako da nas je pot nadaljevalo 10.
Moj... "moj" ...je bil edini dizel. Mislim da je bil en 2.0T 16v, mogoče dva, drugače pa samo trolitraši. Seveda je zajebancija takoj šla v smer, da so vsi drugi dizli na servisu

.
Ves dogodek je bil super organiziran. Imeli smo za jest, za pit, en rus nam je špilal celo pot, pa še sintalovci so zapirali cesto za fotošuting, ki smo ga imeli v Ptuju pri Dravskem mostu, da nas ne bi motil mimovozeči promet.
Naprej smo šli do Term Ptuj, natančneje do hotela Primus, kjer smo imeli degustacijo in vsak je dobil par malenkosti, kot darilo (reklame za Ptuj in okolico).
Pot smo nadaljevali proti Sv. Trojici. Tam nam je far povedal nekaj o zgodovini, peljal nas je v samostanski muzej in v vinsko klet na še eno degustacijo.
Končali smo v gostišču... Ime sem že pozabil... Kraj tudi. Kosilo je bilo super, vzdušje tudi, na žalost pa sva morala z mojo prva zapustiti družbo, ker sva morala vrnit Avija in iti po najin avto

.
Sobota je minila brez posebnosti, avto je cel dan dobro laufal. Mogoče malo preveč dobro...
In potem na avtocesti ko sem ravno tuhtal "p*zda ga bom pogrešal..." piiiiiiii in nema turbine. Pa je šla vsa romantika

. Ok, sem si reku, bom pač par sekund počaku pa bo nazaj, tko kot že dvakrat prej v parih dneh. Noup... Niti ko sem ga ugasnil in nazaj prižgal jo ni bilo. Pa dobro, bomo pa pač šli 30 na uro gor po hribih, kjer so lastniki doma. Pol majo pa pred hišo ene 100 metrov zlo strmega klanca. S tretjo sem vedu da ne bo šlo. Dam v drugo... Ni šans. Prva... Spet hitrost pada. Oplel sem. Dobro, da se je začeu položni del, ker če bi blo še par metrov strmo, bi lahko šel lepo rikverc nazaj v dolino in ga dol parkiral. Pol pa pride lastnica ven, ko parkiram pred hišo, pa se mi je zdela nekako razočarana. Je rekla veš zdej pa vidim, da si zatiskam oči. Avto je podrtija. Sem se mogu na žalost strinjat z njo, čeprav je avto zapuščen odkar so oni lastniki, tko da praktično nima ona kej govort... Tko kot je Drejchi reku: "Ko si ga ti meu je še nekak biu. Zdej je pa katastrofa".
Čez 14 dni pa dobim na FB sliko od nje. Črn C5 III... Pa se mi je zdej čuden, brez nalepk. Je rekla lej tole smo kupli, Avantime-a so pa not vzel za 2500€

Tko da nekje na Štajerskem ga ma zdaj ena avtohiša. Vsem odsvetujem nakup...
Na srečanju je bil ta moj najslabše ohranjen, najbolj pa od Drejchita. Daleč najbolj, lahko rečem. Edini, ki je dejansko boljši, kot iz tovarne. Na cesti ni noben ostal, nesreč ni bilo, tako da je bil dogodek uspešen. Avantime je res v bistvu stil življenja. Noben ne kupi Avantime-a z glavo. Kupuje se ga samo z očmi ali s srcem, najbolj pa če z obema skupaj. Pa kupit je treba bencinarja. Kot velik ljubelj dizlov moram priznat da 2.2dCi ni za nikamor in če bi še enkrat kupoval bi definitivno vzel 3.0 V6. Pa mi je čisto vseeno za registracijo, zavarovanje in porabo. Če tudi najbolj zagrizeni Avantime-ovci prezirajo dizelske Avije, pol vemo kolk je ura.
Za avtom se bodo verjetno zgubile vse sledi, razen če ga bo kupil nekdo, ki bo potem tukaj pisal o njem.
Ima pa pomoje zanimivo zgodovino in je prepoznaven, tako da za konec še par naključnih slik in pa spomini iz izletov, snemanja za Volan, Racelanda, meetingov, itd...
Na žalost mi finančno stanje ni dopuščalo, da bi ga zrihtal, tako kot sem si zamislil. Verjetno sem edini na svetu, ki je vzdrževal Avantime-a s socialno podporo 182€ skozi večino lastništva. Tistih par mesecev počitniškega dela je pljunek v morje. Šele zadnje mesece lastništva sem dobil službo, ampak na žalost je bilo to prepozno, da bi se skopal iz luknje. Če bi imel službo že od začetka, bi bil definitivno še vedno pri meni. Sicer kot drugi avto ampak vseeno. In sem zelo razočaran, ker sem videl v kakšnem stanju je avto zdaj. Ko sem ga prodal sem upal, da bo dobil lastnike podobne meni, samo z večjo plačo

. Dobil pa je take, ki jim je bilo praktično vseeno za avto... Tako da happy ending se na žalost ne bo zgodil... Upam, da vsaj njihov nov C5 ne bo doživel iste usode.
Škoda v glavnem...
