@Kiko: Me veseli, da je komu vsec zgodovina mojega voznega parka, ceprav je fotk bolj malo

(po resnici sem pricakoval drugacen odziv na moje bluzenje

).
O pisanju nisem nikoli razmisljal, ker so mi vse trsice, pa profesorce z ocenami nazorno dale vedet, da tega ne znam

.
Kaj mi sploh ni dalo spati:
Bolj ali malo manj zadovoljen s svojim 1.4 Cliom, me je se vedno mocno mucil (vsaj) 16V izgled. V nasi okolici, 16Vja (niti izgleda

) takrat ni imel nihce, da bi jaz vedel zanj, tako da se je bilo potrebno prav potrudi kje na kaksnem srecanju ipd., da sem si lahko pasel oci. Avto mi ni dal spati, ampak vseeno me je drzalo nazaj kar je bilo povedanega o teh "sportnih" avtih.
Po drugi strani pa me je sosed ves cas rajcal z Suzuki Swiftom GTI, ki ga je nato zamenjal za Hondo CRX VTi. Oba avta sta mi bila vsec in ze sem se nekako ogrel za Swifta. Sosed je imel prenovljeni (zadnji stari, to mislim da je Mk.III) model GTIja, za katerega sem bil prekratek, prejsnji model mi pa nikakor ni potegnil (sploh notranjost), zato sem kmalu obupal nad njim (sploh takrat, ko je sosed zacel razlagati ceno nadomestnih delov

).
Ker se je pri sosedu kasneje vedno nekaj dogajalo okoli Hond (kaksna skupinska "sraufanja", montaze kaksnih plastik, manjsa in srednje velika srecanja, ipd.) in ker je bilo meni vsec vse kar vsaj malo disi po bencinu, je tudi meni ob stalnem pogledu predvsem na tiste Civice l.92-95 zacel ta avto postajati vsec. Ampak se je ponovno pojavila tezava z notranjostjo, ki mi v Civicu ni bila niti malo vsec (sploh, ker sem bil navajen sosedove CRXove in seveda svoje Cliotove

). No ja, seveda mi tudi cenovno VTIji niso bili dosegljivi, razni 1.5 mlincki s kateremi sem se preganjal ob boku s svojim 1.4 Cliom pa seveda niso prisli v postev. Sploh pa je bilo takrat teh Hond toliko, da kljub temu, da so po vecini skoraj vse bile predelane po okusu svojih lastnikov, so si bile podobne kot jajce jajcu.
In spet sem pristal na zacetku pri svojem francoskem rogljicku, katerih je bilo vsaj v nasi okolici dosti manj.
Nekega dne je kar na lepem zgornjega kolega s sivo 5ko "GT" prijelo, da ga ze predolgo casa moti zadnji (odvecni) par vrat. Slucajno je imel sreco in pri njemu se je pojavila cisto prava R5 GTturbo v zelo solidnem stanju (kaksnih podpovprecnih je bilo v okolici sicer kar nekaj). Takrat mi je navadna 5ka bila vsec (sploh tista siva kolegova), GTT pa mi zaradi odbijacev ni bila posebej posrecena (no na sreco se okusi spreminjajo

). Tako da osebno nisem bil nevem kako navdusen nad kolegovim nakupom, ker sem vedel, da se poslavljamo od bivse "GTjke".
Par dni kasneje pa je tudi enemu drugemu kolegu uspelo najti avto, ki si ga je dolgo casa zelel, tako je takratnega Nissana zamenjal za VW Corrado 1.8 (jaki motor za tisto tezko kravo

).
Jst pa, da bi revcek moral tiscati v nedogled tiste obrate, ko bi hotel dinacmicno slediti prometu, to pa ne (sploh, ker sem prvi hotel menjat

). Se isti teden sem si sel v zivo pogledat stanje 16Vjev, ki so se prodajali. Napram mojemu 1.4 so bili takrat vsi KATASTROFALNI. In spet moja nepotrebna osebna tezava, ja vsi 16Vji so bili prve faze, ker pa sem sam imel takrat prenovljenega Clia, mi starejsi ni bil vec vsec. Kaj sedaj? Tako ali drugace ni bilo takrat kaksnega solidnega, ki bi se prodajal, zato sem bil prisiljen cakati.
Med tem casom, pa sta se prej omenjena kolega lotila obnove svojih dveh "strojev". Pri obeh sem vtikal svoj nos zraven, sploh pri 5ki skoraj ni bilo dneva, ko bi ne bil zraven, ko se je obnavljala. To sodelovanje pri obnovi je za sabo potegnilo tudi razne izlete (sploh proti Kamniku), ko so se kupovali razni deli za 5ko. In tako sva se tudi nekega dne s kolegom odpravila po neke dele za GTTjko. Na cesti skozi Kamnik na desni bezno opazim "sumljivo" modrega Clia, ker sem bil prepozen sem zregistriral samo to, da je "sumljivo" moder. Vredu bom na poti nazaj bolj pozoren. Seveda sem na poti nazaj bil zaposlen s pogovorom in sem nanj pozabil. Naneslo je, da sva morala se isti dan spet v Kamnik po dele. Tokrat bolj pozoren ugotovim, da sem zares z barvo sumil na 16Vja. Firbca kot sva skleneva, da si ga bova na poti domov malo poblizje ogledala. In spet sva nanj pozabila

, ampak tokrat sva na pol poti obrnila.
Ze ko sva se pripeljala je avto deloval lusten in sploh proti ostalim zelo dober. Poiskal sem lastnika s katerim sva malo poklepetala, tudi on je bil proti ostalim lastnikom ful OK. Naceloma bi avto bil naprodaj, pa tudi cena bi bila neka normalna, mislim da nekje 750k bivsih. Na avtu me je motilo samo to, da je bil model pred prenovo, ampak nic bo treba cez to. Vzel sem si telefonsko in povedal, da bom poklical, ko bom spravil denar skupaj, ce ga seveda ne bo prej prodal.
Pojavila se je tezava, kako iz danes na jutri prodati dober avto, v katerega je vlozenega kar nekaj denarja. Avto posredniki so po Eurotaxu metali taksne cene, da ga bi ne dal, tudi ce bi bil popolnoma serijski. Avto sem dal v oglasnik, na zacetku s ceno po dogovoru, ker nisem niti vedel koliko lahko zanj pricakujem ampak samo koliko priblizno sem jaz dal zanj in nanj. Vecina mi je zanj ponujala manj kot sem samo za avto placal jaz (s tem da sem ga ze jaz kupil pod ceno). Povsod sem poslusal, da kar das na avto ni vredno nic in zato ni cena nic visja. Hm kaj naj naredim? Saj sem verjel, da razni dodatki ne zvisajo cene, samo potem mi je neumno vso to kramo senkati zraven, ce jo pa lahko prodam posebej. Sam pri sebi sem malo preracunal koliko me je avto prisel in vsakemu sem povedal svojo predstavo o ceni, da pa seveda lahko avto naredim tudi nazaj serijski in bi bila cena nizja. Nekateri so metali dol, nekaterih izbruhe pa sem moral se par minut poslusati

??? (pa kaj te BK, kaj in za koliko prodajam) in glede na groznje (med njimi ene taksne da bom razkosan ??????!!!!!!) sem bil prav srecen, da govorim samo preko telefona. Kasneje sem k oglasu pripisal ceno in umaknil telefonsko. Odziva je bilo manj, izbruhi pa so se nadaljevali, zato sem avto umaknil iz prodaje, in dal tistega kamniskega 16Vja na stran.
Med vsakodnevnim krozenjem po Celju pa sem takrat slucajno nekje v okolici AMZSja spet naletel na odkritje. Skrit nekje zadaj na parkiriscu pri blokih je stal moder Ph.2 16V. Bilo je sploh prvic, da sem ga videl in izvedel, da obstaja pri nas kak Ph.2 (nikjer do tedaj ga nisem zasledil). V glavnem bil je tocno tak, kot je moral bit, enostavno popoln za moj okus, pa se serijski je bil povrhu. Takoj sem mu zataknil listek za brisalec, in cel nestrpno cakal. Nic. Naslednji dan ponovimo postopek. Se vedno nic. Spet naslednji dan se sparkiram zraven avta in cakam

, nic. Obupan sem ljudi, ki so tam parkirali, spraseval, ce vedo cigav je avto

. Informacije nisem dobil.
Nato kak teden kasneje zazvoni telefon. Bil je lastnik tega Clia. Pove mi, da se avto zaradi nakupa stanovanja iz nuje prodaja samo preko vez in poznanstev za 1.2Mio bivsih. Uff ti mater, v najboljsem primeru, ce prodam svojga RTja, sem se vedno vsaj za pol miljoncka prekratek. Tako kot sem tist dan tuhtal, ne pomnim da bi se kdaj. Po celem dnevu tuhtanja, preracunavanja, kreganja, pregovarjanja, tecnarjenja, kesanja, obljubljanja, ...................................................................... sem zvecer zbral po zaslugi brata, mamcike in nase, obljubljen miljoncek v primeru nakupa. Sledil je klic, da se dogovoriva za ogled (tisti pravi). Nekako sem dobil odgovor, da je tisti dan oz. vecer ze prepozno/pretemno, tako da naslednji dan, po 12i, ker dopoldne ob 10ih ga pride en njegov znanec gledat. Pa menda ja ne

. Bolj ko sem mu tecnaril, da imam denar pa da pridem ponj, da si resnicno zelim ta avto, bolj se me je otepal. Ni preostalo drugega kot, da pocakam na naslednji dan in na odlocitev drugega kupca. Naslednji dan nisem zdrzal in sem ga klical ze dopoldne

, ampak se mi ni oglasil. Pomoje sem bil takrat tako napet kot zdaj ti mladci ob izdaji nove knjige Harrya Potterja

. Zato je sledil ljubosumno/jezen obhod po Celju

. Malo cez poldne mi je zazvonil telefon.
Uff sem se spozabil in sem spet prevec nabluzil, bom naslednjic nadeljeval.
LP, Primoz