Objavljeno: 18 Nov 2011, 10:14
Včasih si se nasral z nafto po obleki in je še 2 leti bilo mastno in smrdelo, danes izhlapi in se vpije skoraj v nulo. Torej čimveč (preveč) maščob poberejo iz nafte pred prodajo. Ali tega kdo ne razume.
Če koga zanima, sem sestavil malo več informacij o nafti in 2T olju.
Mazljivost nafte z in brez 2T olja
1. Mazljivost nafte se določa po postopku HFRR (Frequency Reciprocating Test Rig / http://www.hfrr.net). Nižja, kot je vrednost, boljša je mazljivost.
2. Mazljivost nafte so svojčas proizvajalci izboljševali z dodajanjem do 5000 ppm (parts per million) žvepla, kar lahko na uč rečemo da je približno 0.5%.
3. Naša nafta ustreza normi EN 590 (http://de.wikipedia.org/wiki/Dieselkraftstoff), kjer je maksimalna vsebnost žvepla omejena na 10 mg / kg oz. 0.001%
4. Ker bistveno zmanjšanje žvepla bistveno zmanjša mazljivost, je potrebno nafti dodajati dodatke za povečanje le te. Eden izmed takšnih dodatkov je npr. biodizel.
5. EN 590 tako predpisuje:
a. da je nafti lahko dodano do 7% biodizla ali drugih dodatkov,
b. mora biti minimalna mazljivost 460 µm
6. Bosch je naredil študijo vpliva HFRR na trajanje visokotlačne črpalke (http://www.arb.ca.gov/fuels/gasoline/me ... 3bosch.pdf). Na strani 12 je lepo prikazano, da je HFRR 450 µm skrajna meja trajanja njihovih črpalk. To je malenkost manj, kot je mejna vrednost po EN 590.
7. Američani so naredili študijo različnih dodatkov na HFRR glede na njihovo ULSD nafto (uradno max HFRR 520 µm, testna nafta pa je imela 636 µm) http://www.motormayhem.net/wp-uploads/2 ... sion-3.pdf). Dvotaktno olje v razmerju 1:200 je izboljšalo HFRR za 162 µm, kar je bistven rezultat.
8. Kakšna je HFRR vrednost naše nafte je seveda brez testa namogoče ugotoviti. Ne bi pa bil presenečen, če je HFRR v kakšni pošiljki višja od 460 µm.
Kompatibilnost nafte in 2T olja
1. Kot primer sem vzel olje, ki ga sam uporabljam: Motul 510 (http://www.opieoils.co.uk/p-927-motul-5 ... icant.aspx)
2. Nafta ima dva pomembna parametra:
a. Cetansko število (http://en.wikipedia.org/wiki/Cetane_number), ki določa zamik med vbrizgom in dejanskim vžigom
b. Flash point (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point), ki določa, pri kateri temperaturi začne tekočina hlapeti
3. Cetansko število je nekje med 40 in 55. Višje cetansko število pomeni, da se nafta hitreje vžge. Previsoko cetansko število nima nobenega učinka na izgorevanje. Prenizko cetansko število pa se pozna na večji porabi, ker ima nafta premalo časa, da popolnoma izgori v motornem ciklu. Pozimi se nafti doda več kerozina, da se zviša cetansko število in tako kompenzira večja temperaturna razlika. Tako motor pozimi lažje vžge.
4. Flash point določa, kako hlapljivo je gorivo.
5. Primerjava podatkov (http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_point):
a. Nafta: flashpoint=55°C (EN 590), samovžig=210°C, cetansko število=52 (EN 590)
b. Biodizel: flashpoint=130°C, cetansko število= 46 - 52
c. Kerozin: flashpoint=38°–72 °C, samovžig=220°C
d. Motul 510: flashpoint=92°C
Moj zaključek
- Današnja nafta je verjetno na skrajni meji mazljivosti ali pod njo.
- Dodajanje 2T olja bistveno pripomore k mazljivosti.
- Ker kljub dodajanju 1:200 Motul 510 nisem opazil višje porabe ali težjega vžiga pozimi, sklepam, da se cetansko število mešanice ni bistveno spremenilo.
- V nafti je lahko do 14:200 biodizla, ki ima bistveno drugačne lastnosti, kot nafta, tako da sklepam, da 1:200 2T olja bistveno ne spremeni cetanskega števila in ostalih parametrov.
Lp,
Luka
