croma_man napisal/-a:prasec kopiras....beeeeeeeeeeeeeeeeeeejs
bom prsu u veleje se zment na 6 ocibom mel spegle sabo.
to bom dal js na 6 oci 
Darkdogove novitete
TUKAJ BODO ODGOVORI NA POGOSTO ZASTAVLJENA VPRASANJA GLEDE PREDELAVE AVTOMOBILOV.
HOMOLOGACIJA ZUNANJE DODATNE OPREME
Na podlagi 6. clena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, st. 1/95) in 99. clena zakona o upravi (Uradni list RS, st. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju
osebnih vozil glede na njihove zunanje strlece dele (st. 26.02)
1 SPLOSNO
1.1 Osebna vozila kategorije* M1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2 PODROCJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanasa na zunanje strlece dele osebnih vozil, ne nanasa pa se na zunanja vzvratna ogledala in na napravo za vleko prikolice.
2.2 Namen te odredbe je zmanjsati nevarnost oziroma stopnjo telesnih poskodb osebe, ki jo vozilo zadene ali oplazi.
3 ZAHTEVE
3.1 Splosne zahteve
3.1.1 Dolocila te odredbe se ne nanasajo na tiste zunanje dele vozila (polno obremenjenega, z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd.), ki so:
3.1.1.1 na visini, visji od 2 metrov, ali
3.1.1.2 pod nivojem poda ali
3.1.1.3 namesceni tako, da se jih pri mirovanju ali delovanju ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.1.2 Zunanja povrsina vozila ne sme imeti nobenih konicastih ali ostrih delov, obrnjenih navzven, oziroma strlecih delov takih oblik, mer, usmerjenosti ali trdote, ki bi lahko povecali nevarnost ali stopnjo telesnih poskodb osebe, ki bi jo vozilo zadelo ali oplazilo.
3.1.3 Zunanja povrsina vozila ne sme imeti nobenih navzven strlecih delov, ki bi se lahko zataknili ob pesca, kolesarja ali motorista.
3.1.4 Vsi navzven strleci del vozila morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm. To ne velja za dele, ki strlijo iz povrsine manj kot 5 mm, vendar morajo biti tudi njihovi navzven strleci robovi posneti, razen ce taki deli strlijo iz povrsine manj kot 1,5 mm.
3.1.5 Strleci deli zunanje povrsine vozila, ki so izdelani iz materialov, katerih trdota ne presega 60 Shore A, imajo lahko robove zaobljene s polmerom, ki je manjsi od 2,5 mm.
Merjenje trdote je treba opraviti na enakem elementu, kot je vgrajen na vozilu. Kjer te meritve ni mogoce opraviti po postopku Shore A, je treba uporabiti drugo, primerljivo metodo.
3.1.6 Zahteve iz prejsnjih tock 3.1.1 do 3.1.5 te odredbe je treba upostevati dodatno k posameznim posebnim zahtevam iz tocke 3.2 te odredbe, razen tam, kjer posamezne zahteve iz te tocke izrecno ne zahtevajo drugace.
3.2. Posebne zahteve
3.2.1 Okraski
3.2.1.1 Okraski, ki strlijo iz podlage vec kot 10 mm, se morajo pod vplivom sile 10 daN podati, se ukriviti ali pa sneti. Ta sila mora delovati na njihovo najbolj izpostavljeno tocko v katerikoli smeri, vzporedni s podlago, na katero so pritrjeni. Te zahteve ne veljajo za okraske, pritrjene na prednji maski (resetki hladilnika), za katere veljajo samo splosna dolocila, poglavje 3.1 te odredbe.
Za preskusno pritiskanje s silo 10 daN se uporablja pritisna naprava s ploscatim koncem, katere premer ne sme biti vecji od 50 mm. Kjer to ni mogoce, je treba uporabiti drug enakovreden postopek. Ko so se okraski pod vplivom preskusne sile podali, se ukrivili ali pa sneli, preostali deli ne smejo strleti iz povrsine vec kot 10 mm. Ti preostali deli okraskov morajo v vsakem primeru ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.2 te odredbe. Ce je neki okrasek vgrajen na podstavek, se ta podstavek steje kot del okraska in ne kot del osnovne povrsine vozila.
3.2.1.2 Dolocila tocke 3.2.1.1 te odredbe ne veljajo za zascitne trakove in obloge na zunanji povrsini vozila, ki morajo biti cvrsto pritrjeni na vozilo.
3.2.2 Zarometi
3.2.2.1 Strleci pokrovi in obrobe zarometov so sicer dovoljeni, vendar le pod pogojem, da ne strlijo vec kot 30 mm prek zunanje povrsine stekla zarometa in da njihov polmer zaobljenja nikjer ni manjsi od 2,5 mm.Ce je zaromet vgrajen za dodatno prozorno povrsino, se izbocenje meri od najbolj izpostavljenega dela prozorne povrsine skladno s postopkom, ki je opisan v 3. tocki dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.2.2 Pogrezljivi zarometi morajo ustrezati tem zahtevam tako v delovni kot tudi v pogreznjeni legi.
3.2.2.3 Zahteve iz tocke 3.2.2.1 te odredbe se ne uporabljajo za zaromete, ki so ugreznjeni v karoserijo, ce so le izpolnjene zahteve iz tocke 3.2.9.1 te odredbe.
3.2.3 Resetke in reze
3.2.3.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe ne veljajo za reze med trdnimi ali gibljivimi deli, vkljucno tistimi, ki predstavljajo vstopne ali izstopne resetke za zrak, kot tudi ne za resetke hladilnika, ce le razdalja med dvema sosednjima elementoma ni vecja od 40 mm in imajo te reze in resetke funkcionalni namen. Pri rezah od 40 do 25 mm morajo biti polmeri zaobljenja na celni strani najmanj 1 mm, pri rezah, sirokih 25 mm ali ozjih, pa najmanj 0,5 mm. Razdaljo med dvema sosednjima elementoma reze oziroma resetke je treba meriti po postopku, ki ga doloca 4. tocka dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.3.2 Povezava med celno in bocno stranjo vsakega elementa, ki tvori resetko ali rezo, mora biti zaobljena.
3.2.4 Brisalci stekla
3.2.4.1 Brisalci morajo biti namesceni tako, da je os brisalca prekrita z zascitnim ohisjem, katerega zaobljenje ustreza zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe in katerega zakljucna povrsina ni manjsa od 150 mm2. Pri zaokrozenih zascitnih ohisjih mora biti projicirana povrsina, merjena na oddaljenosti najvec 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, velika najmanj 150 mm2. Tem zahtevam morajo ustrezati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci zarometov.
3.2.4.2 Tocka 3.1.4 te odredbe ne velja za metlice brisalcev in njihove nosilce, vendar ti deli ne smejo imeti ostrih robov ali konicastih delov.
3.2.5 Odbijaci
3.2.5.1 Konci odbijacev morajo biti na zunanji strani zakrivljeni proti zunanji povrsini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Steje se, da je ta zahteva izpolnjena, ce so odbijaci utopljeni v karoserijo ali pa so celo vgrajeni vanjo ali ce so konci odbijacev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm in rega med odbijacem in okoliskim delom karoserije ne presega 20 mm.
3.2.5.2 Vsi deli odbijacev morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki so obrnjeni navzven, zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm.
3.2.5.3 Zahteve iz tocke 3.2.5.2 te odredbe se ne uporabljajo za dele odbijaca oziroma za dele na odbijacu, katerih projekcija je manjsa od 5 mm; to velja se posebej za vezne pokrove in sobe za pranje zarometov pod pogojem, da so navzven obrnjeni robovi teh delov posneti, razen, kjer taki deli ne strlijo iz povrsine vec kot 1,5 mm.
3.2.6 Rocaji, tecaji in pritisni gumbi na vratih, pokrovih prtljaznikov in motornih prostorov, pokrovi rezervoarjev za gorivo in pokrovi odprtin za nalivanje goriva
3.2.6.1 Rocaji na vratih in pokrovih prtljaznikov lahko strlijo iz povrsine najvec 40 mm, 30 mm vsi drugi deli, nasteti v tocki 3.2 te odredbe.
3.2.6.2 Ce so rocaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno ali drugo od naslednjih zahtev:
3.2.6.2.1 Pri rocajih, ki so vrtljivi vzporedno z ravnino vrat, morajo biti njihovi prosti (odprti) deli obrnjeni nazaj. Konci takih rocajev morajo biti zakrivljeni navznoter proti povrsini vrat in se premikati v vdolbini v vratih.
3.2.6.2.2 Rocaji, ki se pri odpiranju odklanjajo navzven v katerikoli smeri, ki ni vzporedna z ravnino vrat, morajo biti v zaprti legi utopljeni v okolisko plocevino ali vkljuceni v zascitno oblogo. Prosti del takega rocaja mora biti usmerjen nazaj ali pa navzdol.
Za ustrezne se lahko stejejo tudi rocaji, ki sicer ne izpolnjujejo zahtev prejsnjega odstavka, ce:
(a) imajo neodvisen mehanizem za vracanje v izhodiscno lego,
(b) v primeru, da se tak mehanizem pokvari, ne morejo strleti iz povrsine vec kot 15 mm,
(c) v tako odprti legi zadovoljujejo zahteve tocke 3.1.4 te odredbe,
(d) ce projekcija njihove povrsine, merjena na oddaljenosti, ki ni vecja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, ni vecja od 150 mm2.
3.2.7 Kolesa, kolesni vijaki (matice), pokrovi pest in pokrovi koles
3.2.7.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe se ne uporabljajo.
3.2.7.2 Kolesa, kolesni pokrovi, kolesni vijaki ali matice in pokrovi pest ne smejo imeti ostrih ali konicastih delov, ki bi strleli preko zunanje povrsine kolesnega obroca. Krilne matice niso dovoljene.
3.2.7.3 Noben del kolesa (razen gume), ki se nahaja nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi os kolesa, pri voznji ne sme strleti naravnost prek navpicne projekcije karoserije. Ce se temu ni mogoce izogniti, morajo biti kolesne matice in pokrov pesta pokriti s kolesnim pokrovom, katerega polmer zaobljenja ne sme biti manjsi od 30 mm, sam pokrov pa ne sme strleti prek navpicne projekcije karoserije vec kot 30 mm.
3.2.8 Robovi plocevine
3.2.8.1 Ostri robovi plocevine, kot npr. zlebovi za vodo ali vodila pomicnih vrat, so dovoljeni samo, ce so zavihani ali prekriti s scitnikom, ki ustreza zahtevam te odredbe.
Nezasciteni rob se steje kot primerno zavihan, ce je zakrivljen nazaj za priblizno 1800 ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.2.9 Stene nadgradnje vozila
3.2.9.1 Utori in robovi v steni nadgradnje vozila imajo lahko polmer zaobljenja, ki je manjsi od 2,5 mm, vendar ne manjsi od ene desetine visine “H”, ki se doloci po metodi opisani v 1. tocki dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.10 Bocni deflektorji (za vodo in zrak)
3.2.10.1 Robovi bocnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.
3.2.11 Nastavki za dvigalko in konci izpusnih cevi
3.2.11.1 Nastavki za dvigalko in konci izpusnih cevi ne smejo strleti vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije vozila, ki se nahaja navpicno nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko strli izpusna cev tudi vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije, ce se konca z zaokrozenimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.
3.2.12 Vstopne in izstopne lopute za zrak
3.2.12.1 Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo ustrezati zahtevam iz tock 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.4 te odredbe v vseh legah uporabe.
3.2.13. Streha
3.2.13.1 Strehe, ki se dajo odpreti, se preverjajo samo v zaprti legi.
3.2.13.2 Kabrioletna vozila se preverjajo z dvignjeno in spusceno streho.
3.2.13.2.1 Pri spusceni strehi se ne preverja notranjost vozila pod namisljeno povrsino, ki bi jo tvorila streha, ce bi bila dvignjena.
3.2.13.2.2 Ce je pokrivalo vzvodovja strehe pri spusceni strehi predvideno kot del standardne opreme, se vozilo preskusa z namescenim pokrivalom.
3.2.14. Okna
3.2.14.1 Okna, ki se odpirajo navzven, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim zahtevam:
3.2.14.1.1 noben izpostavljen del okna ne sme biti obrnjen naprej;
3.2.14.1.2 noben del okna ne sme strleti preko najbolj izpostavljenega dela vozila.
3.2.15 Nastavki za registrske tablice
3.2.15.1 Podporni nastavki, ki jih je predvidel proizvajalec vozila za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe, ce se jih je mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena skladno z navodili proizvajalca vozila.
3.2.16 Prtljazniki in nosilci za smuci
3.2.16.1 Prtljazniki in nosilci za smuci morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenasa vodoravne sile, tako vzdolzne kot tudi precne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpicni obremenitvi prtljaznika, kot je to dolocil njegov proizvajalec. Za preskus prtljaznika ali nosilca za smuci, pritrjenega na vozilo skladno z navodilom proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti tockovna.
3.2.16.2 Povrsine, ki se jih je po montazi prtljaznika ali nosilca za smuci mogoce dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjsi od 2,5 mm, razen ce se lahko uporabijo zahteve iz tocke 3.2.3 te odredbe.
3.2.16.3 Pritrdilni elementi, kot so vijaki in matice, ki jih je mogoce pritrditi oziroma popustiti brez uporabe orodja, ne smejo strleti za vec kot 40 mm nad povrsine, ki jih obravnava tocka 3.2.16.2 te odredbe. Velikost strline se doloca po metodi, opisani v 2. tocki dodatka st. 3 pravilnika ECE R 26.02 s tem, da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po tocki 2.2 istega dodatka.
3.2.17 Radijske sprejemne in oddajne antene
3.2.17.1 Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po dolocilih proizvajalca manj kot 2 m nad povrsino cestisca. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpicne ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kot je opisano v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.2 Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene me more prodreti preko skrajnih zunanjih robov vozila, kot je to doloceno v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.3 Steblo antene ima lahko polmer zaobljenja manjsi od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjsi od 2,5 mm.
3.2.17.4 Podnozja anten ne smejo strleti iz povrsine vec kot 30 mm, merjeno skladno z dolocilom 2. tocke dodatka st. 3 pravilnika ECE R 29.02. Pri antenah, ki imajo v podnozju vgrajen ojacevalec, pa lahko podnozje strli iz povrsine do 40 mm.
3.2.18 Navodila za montazo
3.2.18.1 Prtljaznikov, nosilcev za smuci in radijskih anten, ki so bile homologirane kot samostojne tehnicne enote, ni dovoljeno prodajati oziroma kupovati, ce niso opremljene z navodilom za montazo. Navodilo za montazo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoce homologirane sestavne dele montirati na vozilo tako, da to ustreza zahtevam poglavij iz 3.1 in 3.2 te odredbe. Se posebej mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.
4 PRESKUSANJE VOZILA
4.1 Preskusanje vozila po dolocilih te odredbe lahko opravi samo pooblasceni laboratorij v skladu z dolocili pravilnika ECE R 26.02. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Zenevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, st. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 26.02 je mogoce dobiti v izvirniku (v angleskem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila po dolocilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 26.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, st. 43/96).
7 VELJAVNOST ODREDBE
7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju osebnih vozil glede na njihove zunanje strlece dele (st. 26) – (Uradni list RS, st. 35/94)
7.2 Ta odredba zacne veljati 13. decembra 1998 za nove homologacije tipa vozila, vse obstojece homologacije, ki ne ustrezajo zahtevam odredbe st. 26.02, pa za nova vozila prenehajo veljati 1. julija 2000.
St. 009-10/96-24
Ljubljana, dne 20. oktobra 1997.
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi st. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, st. 43/96) dr. Lojze Marincek l.r.
Minister
za znanost in tehnologijo
Pogosto zastavljena vprasanja in odgovori pri homologacijah
Zaradi veliko nejasnosti in vprasanj glede homologacije sportne opreme na avtomobilih, smo sklenili objaviti seznam najpogostejsih vprasanj z odgovori in komentarjem.
Kaj je homologacija?
Homologacija je postopek, ki ga mora imeti skoraj vsak izdelek na trgu. To je neke vrste dokaz, da izdelek ustreza vsem varnostnim, ekoloskim in drugim standardom, ki so predpisani v doloceni drzavi. Na podrocju avtomobilskih predelav so v veljavi nacionalni predpisi vsake drzave, ki natancno dolocajo moznosti predelave avtomobilov.
Kako je v Sloveniji?
Kaj pravi zakon...
V drugem in tretjem odstavku 7. clena ZVCP je posebej specificirano, da smejo biti v vozilu in na njem vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, ce se za taksne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija. Prav tako je doloceno, da policist ali pristojni inspektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloci vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnicni pregled.
To v praksi pomeni...
Slovenija nima posebej za te namene izdelanega pravilnika, ima pa v veljavi zakon, kjer se doloca, da morajo biti vsi deli in naprave na avtomobilih homologirane, ce se za njih zahteva homologacija.
Ker zal v Sloveniji ni ustreznih laboratorijev za testiranje in homologiranje dolocenih delov avtomobila ( vzmeti, blazilniki, itd), se pri teh artiklih uposteva homologacija artikla v neki drugi drzavi (npr. nemski TĂśV itd). Vendar to ni vse, saj je TĂśV nemski predpis in uposteva nemske standarde. Zato je potrebno vsako predelavo pri nas naknadno vpisati v homologacijski kartoncek avtomobila, oz. opraviti a-test.
Ker je vpisovanje oz. izdelava a-testa zelo siroko in komplicirano podrocje, saj je avtomobil sestavljen iz ogromno razlicnih delov, se omejimo le na najbolj pogoste predelave, ki se pojavljajo.
Kot boste opazili, je za vecino predelav predpisan vpis v kartoncek, zato vam priporocamo da naenkrat naredite vpis vecih artiklov, saj je tako strosek nizji!
Homologacijski kartoncek morajo imeti vsi avtomobili, ki so mlajsi od okt. 1993. Ce ga nimate, ga je potrebno pridobiti pri uvozniku avtomobilske znamke. Za starejse od okt. 1993 se kartoncek izdela pri vpisu predelave.
Za artikle, kupljene pri nas, vpis v homologacijo uredimo v nasi trgovini!
PRAVILEN POSTOPEK AVTOMOBILSKIH PREDELAV JE SLEDEC:
Nizanje oz. zamenjava vzmeti in blazilnikov:
Sprva morate za nizanje avtomobila kupiti ustrezne sportne vzmeti, saj so razne predelave obstojecih (rezanje, gretje,..) prepovedane in zelo nevarne!
Pri vzmeteh morate biti pozorni, da imajo vse potrebne certifikate iz tujine (TĂśV), vendar to ni dovolj!
Zastopnik vzmeti mora poskrbeti tudi za solanje in registracijo pooblascenih monterjev, saj brez njihove izjave vpis v homologacijo ni mogoc. Tukaj gre za to, da je zagotovljeno, da so vzmeti vgrajene strokovno in za to monter tudi odgovarja. Ce vzmeti niso montirane pri pooblascenem monterju, lahko zavarovalnica pri nesreci zavrne povracilo skode! Zato bodite pozorni pri nakupu!
Pri montazi vam mora delavnica potrditi Tehnicno potrdilo, ki ga dobite pri nakupu in s temi potrjenimi papirji lahko potem opravite vpis v kartoncek.
Opomba! Za vzmeti Apex je postopek enostavnejsi, podrobnosti si lahko ogledate tukaj
Postopek je enostavnejsi zato, ker je nase podjetje A3M d.o.o. registriran predelovalec vozil v Sloveniji, prav tako imamo tudi vso potrebno dokumentacijo za izvajanje predelav. Poskrbeli smo tudi za pooblascene monterje, ki so bili na solanju za montazo sportnih vzmetenj Apex!
Zamenjava platisc in gum:
Avtomobili imajo ze v homologacijskem kartoncku dolocene dovoljene dimenzije gum za dolocen tip avta. Dimenzije, ki so tam napisane, lahko vgradite brez dodatne homologacije.
Ce pa zelite vgraditi vecje dimenzije gum, morate pri nakupu zahtevati certifikat za platisca, iz katerega je razvidna najvecja dovoljena dimenzija za vas avto. Certifikati so odvisni od proizvajalca platisc, saj je prizvajalec tisti, ki jih homologira. Lahko se zgodi, da ima ena znamka platisc homologirano vecjo dimenzijo, kot druga za isti tip avtomobila. Na podlagi tega se izvede vpis v homologacijski kartoncek. Drugega za platisca ne potrebujete.
Edina omejitev je, da platisca ne gledajo iz karoserije ali kakorkoli drsajo v blatnike.
Zamenjava izpusnega sistema:
Pri izpusnih sistemih je zadeva zelo komplicirana, saj zakon doloca homologacijo izpuha v Sloveniji. Ker je homologacija zahtevana za vsak tip avtomobila, jo imajo samo najvecji proizvajalci, pa se to ne za vsak avtomobil.
Na podlagi razgovorov pri pooblascenih institucijah smo ugotovili, da je naceloma za homologacijo tudi dovolj, ce ima izpuh potrdilo, da ustreza direktivam glasnosti, ki veljajo v EU.
Na podlagi teh dokumentov je izpuh potrebno vpisati v homologacijski kartoncek.
Opomba! Doma narejeni izpuhi ne ustrezajo tem kriterijem, zato z njimi ne morete opraviti homologacije!
Vgradnja sportnega zracnega filtra:
Zakon za vgradnjo sportnega filtra ne zahteva homologacije, zato vgradnje tudi ne prepoveduje. Sportni zracni filter je nadomesten rezervni del, za katerega se homologacjia ne zahteva! (Uredba o homologaciji, spisek posamicnih homologacij vozila, Ur. list 33/98)
Vgradnja styling opreme in spojlerjev:
Pri spojlerjih je zadeva podobna, kot pri filtrih, saj zakonsko niso prepovedani, ker v uredbah sploh niso omenjeni! Je pa omejitev ta, da sprednji del ne sme imeti ostrih robov (polmerov, manjsih od 2.5 mm), prav tako niso dovoljeni strleci deli na vozilu.
Opomba! Navodila in predlogi so napisani na podlagi analize slovenske in tuje zakonodaje in pogovorov s pristojnimi insitucijami. Ceprav so dejstva preverjena, ne prevzemamo nobene odgovornosti za kakrsnekoli nevsecnosti, ki se lahko pojavijo ob upostevanju nasih nasvetov.
HOMOLOGACIJA ZUNANJE DODATNE OPREME
Na podlagi 6. clena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, st. 1/95) in 99. clena zakona o upravi (Uradni list RS, st. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju
osebnih vozil glede na njihove zunanje strlece dele (st. 26.02)
1 SPLOSNO
1.1 Osebna vozila kategorije* M1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2 PODROCJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanasa na zunanje strlece dele osebnih vozil, ne nanasa pa se na zunanja vzvratna ogledala in na napravo za vleko prikolice.
2.2 Namen te odredbe je zmanjsati nevarnost oziroma stopnjo telesnih poskodb osebe, ki jo vozilo zadene ali oplazi.
3 ZAHTEVE
3.1 Splosne zahteve
3.1.1 Dolocila te odredbe se ne nanasajo na tiste zunanje dele vozila (polno obremenjenega, z zaprtimi vrati, okni, pokrovi itd.), ki so:
3.1.1.1 na visini, visji od 2 metrov, ali
3.1.1.2 pod nivojem poda ali
3.1.1.3 namesceni tako, da se jih pri mirovanju ali delovanju ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.1.2 Zunanja povrsina vozila ne sme imeti nobenih konicastih ali ostrih delov, obrnjenih navzven, oziroma strlecih delov takih oblik, mer, usmerjenosti ali trdote, ki bi lahko povecali nevarnost ali stopnjo telesnih poskodb osebe, ki bi jo vozilo zadelo ali oplazilo.
3.1.3 Zunanja povrsina vozila ne sme imeti nobenih navzven strlecih delov, ki bi se lahko zataknili ob pesca, kolesarja ali motorista.
3.1.4 Vsi navzven strleci del vozila morajo biti zaobljeni s polmerom najmanj 2,5 mm. To ne velja za dele, ki strlijo iz povrsine manj kot 5 mm, vendar morajo biti tudi njihovi navzven strleci robovi posneti, razen ce taki deli strlijo iz povrsine manj kot 1,5 mm.
3.1.5 Strleci deli zunanje povrsine vozila, ki so izdelani iz materialov, katerih trdota ne presega 60 Shore A, imajo lahko robove zaobljene s polmerom, ki je manjsi od 2,5 mm.
Merjenje trdote je treba opraviti na enakem elementu, kot je vgrajen na vozilu. Kjer te meritve ni mogoce opraviti po postopku Shore A, je treba uporabiti drugo, primerljivo metodo.
3.1.6 Zahteve iz prejsnjih tock 3.1.1 do 3.1.5 te odredbe je treba upostevati dodatno k posameznim posebnim zahtevam iz tocke 3.2 te odredbe, razen tam, kjer posamezne zahteve iz te tocke izrecno ne zahtevajo drugace.
3.2. Posebne zahteve
3.2.1 Okraski
3.2.1.1 Okraski, ki strlijo iz podlage vec kot 10 mm, se morajo pod vplivom sile 10 daN podati, se ukriviti ali pa sneti. Ta sila mora delovati na njihovo najbolj izpostavljeno tocko v katerikoli smeri, vzporedni s podlago, na katero so pritrjeni. Te zahteve ne veljajo za okraske, pritrjene na prednji maski (resetki hladilnika), za katere veljajo samo splosna dolocila, poglavje 3.1 te odredbe.
Za preskusno pritiskanje s silo 10 daN se uporablja pritisna naprava s ploscatim koncem, katere premer ne sme biti vecji od 50 mm. Kjer to ni mogoce, je treba uporabiti drug enakovreden postopek. Ko so se okraski pod vplivom preskusne sile podali, se ukrivili ali pa sneli, preostali deli ne smejo strleti iz povrsine vec kot 10 mm. Ti preostali deli okraskov morajo v vsakem primeru ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.2 te odredbe. Ce je neki okrasek vgrajen na podstavek, se ta podstavek steje kot del okraska in ne kot del osnovne povrsine vozila.
3.2.1.2 Dolocila tocke 3.2.1.1 te odredbe ne veljajo za zascitne trakove in obloge na zunanji povrsini vozila, ki morajo biti cvrsto pritrjeni na vozilo.
3.2.2 Zarometi
3.2.2.1 Strleci pokrovi in obrobe zarometov so sicer dovoljeni, vendar le pod pogojem, da ne strlijo vec kot 30 mm prek zunanje povrsine stekla zarometa in da njihov polmer zaobljenja nikjer ni manjsi od 2,5 mm.Ce je zaromet vgrajen za dodatno prozorno povrsino, se izbocenje meri od najbolj izpostavljenega dela prozorne povrsine skladno s postopkom, ki je opisan v 3. tocki dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.2.2 Pogrezljivi zarometi morajo ustrezati tem zahtevam tako v delovni kot tudi v pogreznjeni legi.
3.2.2.3 Zahteve iz tocke 3.2.2.1 te odredbe se ne uporabljajo za zaromete, ki so ugreznjeni v karoserijo, ce so le izpolnjene zahteve iz tocke 3.2.9.1 te odredbe.
3.2.3 Resetke in reze
3.2.3.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe ne veljajo za reze med trdnimi ali gibljivimi deli, vkljucno tistimi, ki predstavljajo vstopne ali izstopne resetke za zrak, kot tudi ne za resetke hladilnika, ce le razdalja med dvema sosednjima elementoma ni vecja od 40 mm in imajo te reze in resetke funkcionalni namen. Pri rezah od 40 do 25 mm morajo biti polmeri zaobljenja na celni strani najmanj 1 mm, pri rezah, sirokih 25 mm ali ozjih, pa najmanj 0,5 mm. Razdaljo med dvema sosednjima elementoma reze oziroma resetke je treba meriti po postopku, ki ga doloca 4. tocka dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.3.2 Povezava med celno in bocno stranjo vsakega elementa, ki tvori resetko ali rezo, mora biti zaobljena.
3.2.4 Brisalci stekla
3.2.4.1 Brisalci morajo biti namesceni tako, da je os brisalca prekrita z zascitnim ohisjem, katerega zaobljenje ustreza zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe in katerega zakljucna povrsina ni manjsa od 150 mm2. Pri zaokrozenih zascitnih ohisjih mora biti projicirana povrsina, merjena na oddaljenosti najvec 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, velika najmanj 150 mm2. Tem zahtevam morajo ustrezati tudi brisalci zadnjega stekla in brisalci zarometov.
3.2.4.2 Tocka 3.1.4 te odredbe ne velja za metlice brisalcev in njihove nosilce, vendar ti deli ne smejo imeti ostrih robov ali konicastih delov.
3.2.5 Odbijaci
3.2.5.1 Konci odbijacev morajo biti na zunanji strani zakrivljeni proti zunanji povrsini vozila, da ne bi kaj obviselo na njih. Steje se, da je ta zahteva izpolnjena, ce so odbijaci utopljeni v karoserijo ali pa so celo vgrajeni vanjo ali ce so konci odbijacev tako zakrivljeni, da se jih ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm in rega med odbijacem in okoliskim delom karoserije ne presega 20 mm.
3.2.5.2 Vsi deli odbijacev morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki so obrnjeni navzven, zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm.
3.2.5.3 Zahteve iz tocke 3.2.5.2 te odredbe se ne uporabljajo za dele odbijaca oziroma za dele na odbijacu, katerih projekcija je manjsa od 5 mm; to velja se posebej za vezne pokrove in sobe za pranje zarometov pod pogojem, da so navzven obrnjeni robovi teh delov posneti, razen, kjer taki deli ne strlijo iz povrsine vec kot 1,5 mm.
3.2.6 Rocaji, tecaji in pritisni gumbi na vratih, pokrovih prtljaznikov in motornih prostorov, pokrovi rezervoarjev za gorivo in pokrovi odprtin za nalivanje goriva
3.2.6.1 Rocaji na vratih in pokrovih prtljaznikov lahko strlijo iz povrsine najvec 40 mm, 30 mm vsi drugi deli, nasteti v tocki 3.2 te odredbe.
3.2.6.2 Ce so rocaji na stranskih vratih vrtljivi, morajo izpolnjevati eno ali drugo od naslednjih zahtev:
3.2.6.2.1 Pri rocajih, ki so vrtljivi vzporedno z ravnino vrat, morajo biti njihovi prosti (odprti) deli obrnjeni nazaj. Konci takih rocajev morajo biti zakrivljeni navznoter proti povrsini vrat in se premikati v vdolbini v vratih.
3.2.6.2.2 Rocaji, ki se pri odpiranju odklanjajo navzven v katerikoli smeri, ki ni vzporedna z ravnino vrat, morajo biti v zaprti legi utopljeni v okolisko plocevino ali vkljuceni v zascitno oblogo. Prosti del takega rocaja mora biti usmerjen nazaj ali pa navzdol.
Za ustrezne se lahko stejejo tudi rocaji, ki sicer ne izpolnjujejo zahtev prejsnjega odstavka, ce:
(a) imajo neodvisen mehanizem za vracanje v izhodiscno lego,
(b) v primeru, da se tak mehanizem pokvari, ne morejo strleti iz povrsine vec kot 15 mm,
(c) v tako odprti legi zadovoljujejo zahteve tocke 3.1.4 te odredbe,
(d) ce projekcija njihove povrsine, merjena na oddaljenosti, ki ni vecja od 6,5 mm od najbolj izpostavljene tocke, ni vecja od 150 mm2.
3.2.7 Kolesa, kolesni vijaki (matice), pokrovi pest in pokrovi koles
3.2.7.1 Dolocila tocke 3.1.4 te odredbe se ne uporabljajo.
3.2.7.2 Kolesa, kolesni pokrovi, kolesni vijaki ali matice in pokrovi pest ne smejo imeti ostrih ali konicastih delov, ki bi strleli preko zunanje povrsine kolesnega obroca. Krilne matice niso dovoljene.
3.2.7.3 Noben del kolesa (razen gume), ki se nahaja nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi os kolesa, pri voznji ne sme strleti naravnost prek navpicne projekcije karoserije. Ce se temu ni mogoce izogniti, morajo biti kolesne matice in pokrov pesta pokriti s kolesnim pokrovom, katerega polmer zaobljenja ne sme biti manjsi od 30 mm, sam pokrov pa ne sme strleti prek navpicne projekcije karoserije vec kot 30 mm.
3.2.8 Robovi plocevine
3.2.8.1 Ostri robovi plocevine, kot npr. zlebovi za vodo ali vodila pomicnih vrat, so dovoljeni samo, ce so zavihani ali prekriti s scitnikom, ki ustreza zahtevam te odredbe.
Nezasciteni rob se steje kot primerno zavihan, ce je zakrivljen nazaj za priblizno 1800 ali pa je zakrivljen proti karoseriji tako, da se ga ni mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm.
3.2.9 Stene nadgradnje vozila
3.2.9.1 Utori in robovi v steni nadgradnje vozila imajo lahko polmer zaobljenja, ki je manjsi od 2,5 mm, vendar ne manjsi od ene desetine visine “H”, ki se doloci po metodi opisani v 1. tocki dodatka st. 3 k pravilniku ECE R 26.02.
3.2.10 Bocni deflektorji (za vodo in zrak)
3.2.10.1 Robovi bocnih deflektorjev, ki so obrnjeni navzven, morajo imeti polmer zaobljenja najmanj 1 mm.
3.2.11 Nastavki za dvigalko in konci izpusnih cevi
3.2.11.1 Nastavki za dvigalko in konci izpusnih cevi ne smejo strleti vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije vozila, ki se nahaja navpicno nad njimi. Kot izjema tej zahtevi lahko strli izpusna cev tudi vec kot 10 mm preko navpicne projekcije podne linije, ce se konca z zaokrozenimi robovi in je polmer zaobljenja najmanj 2,5 mm.
3.2.12 Vstopne in izstopne lopute za zrak
3.2.12.1 Vstopne in izstopne lopute za zrak morajo ustrezati zahtevam iz tock 3.1.2, 3.1.3 in 3.1.4 te odredbe v vseh legah uporabe.
3.2.13. Streha
3.2.13.1 Strehe, ki se dajo odpreti, se preverjajo samo v zaprti legi.
3.2.13.2 Kabrioletna vozila se preverjajo z dvignjeno in spusceno streho.
3.2.13.2.1 Pri spusceni strehi se ne preverja notranjost vozila pod namisljeno povrsino, ki bi jo tvorila streha, ce bi bila dvignjena.
3.2.13.2.2 Ce je pokrivalo vzvodovja strehe pri spusceni strehi predvideno kot del standardne opreme, se vozilo preskusa z namescenim pokrivalom.
3.2.14. Okna
3.2.14.1 Okna, ki se odpirajo navzven, morajo v vseh legah uporabe ustrezati naslednjim zahtevam:
3.2.14.1.1 noben izpostavljen del okna ne sme biti obrnjen naprej;
3.2.14.1.2 noben del okna ne sme strleti preko najbolj izpostavljenega dela vozila.
3.2.15 Nastavki za registrske tablice
3.2.15.1 Podporni nastavki, ki jih je predvidel proizvajalec vozila za pritrjevanje registrskih tablic, morajo ustrezati zahtevam iz tocke 3.1.4 te odredbe, ce se jih je mogoce dotakniti s kroglo s premerom 100 mm, ko je registrska tablica pritrjena skladno z navodili proizvajalca vozila.
3.2.16 Prtljazniki in nosilci za smuci
3.2.16.1 Prtljazniki in nosilci za smuci morajo biti pritrjeni na vozilo tako trdno, da povezava lahko prenasa vodoravne sile, tako vzdolzne kot tudi precne, ki so po svoji velikosti najmanj enake dovoljeni navpicni obremenitvi prtljaznika, kot je to dolocil njegov proizvajalec. Za preskus prtljaznika ali nosilca za smuci, pritrjenega na vozilo skladno z navodilom proizvajalca, preskusna obremenitev ne sme biti tockovna.
3.2.16.2 Povrsine, ki se jih je po montazi prtljaznika ali nosilca za smuci mogoce dotakniti s kroglo s premerom 165 mm, ne smejo imeti delov, katerih polmer zaobljenja je manjsi od 2,5 mm, razen ce se lahko uporabijo zahteve iz tocke 3.2.3 te odredbe.
3.2.16.3 Pritrdilni elementi, kot so vijaki in matice, ki jih je mogoce pritrditi oziroma popustiti brez uporabe orodja, ne smejo strleti za vec kot 40 mm nad povrsine, ki jih obravnava tocka 3.2.16.2 te odredbe. Velikost strline se doloca po metodi, opisani v 2. tocki dodatka st. 3 pravilnika ECE R 26.02 s tem, da se uporabi krogla s premerom 165 mm v vseh tistih primerih, kjer se uporablja metoda po tocki 2.2 istega dodatka.
3.2.17 Radijske sprejemne in oddajne antene
3.2.17.1 Radijske sprejemne in oddajne antene morajo biti pritrjene na vozilo tako, da so njihovi prosti deli v vsaki legi uporabe po dolocilih proizvajalca manj kot 2 m nad povrsino cestisca. Biti morajo tudi znotraj prostora, ki ga omejujejo navpicne ravnine, ki so 10 cm znotraj najbolj izpostavljenih delov vozila, kot je opisano v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.2 Antene morajo biti pritrjene na vozilo, po potrebi pa tudi njihovi prosti konci omejeni v gibanju, tako, da noben del antene me more prodreti preko skrajnih zunanjih robov vozila, kot je to doloceno v tocki 2.7 pravilnika ECE R 26.02.
3.2.17.3 Steblo antene ima lahko polmer zaobljenja manjsi od 2,5 mm, vendar mora biti prosti konec opremljen s trdno kapo, katere polmer zaobljenja ne sme biti manjsi od 2,5 mm.
3.2.17.4 Podnozja anten ne smejo strleti iz povrsine vec kot 30 mm, merjeno skladno z dolocilom 2. tocke dodatka st. 3 pravilnika ECE R 29.02. Pri antenah, ki imajo v podnozju vgrajen ojacevalec, pa lahko podnozje strli iz povrsine do 40 mm.
3.2.18 Navodila za montazo
3.2.18.1 Prtljaznikov, nosilcev za smuci in radijskih anten, ki so bile homologirane kot samostojne tehnicne enote, ni dovoljeno prodajati oziroma kupovati, ce niso opremljene z navodilom za montazo. Navodilo za montazo mora vsebovati dovolj informacij, da je mogoce homologirane sestavne dele montirati na vozilo tako, da to ustreza zahtevam poglavij iz 3.1 in 3.2 te odredbe. Se posebej mora biti navedena pravilna lega teleskopskih anten.
4 PRESKUSANJE VOZILA
4.1 Preskusanje vozila po dolocilih te odredbe lahko opravi samo pooblasceni laboratorij v skladu z dolocili pravilnika ECE R 26.02. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Zenevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, st. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 26.02 je mogoce dobiti v izvirniku (v angleskem jeziku) v Informacijskem centru Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila po dolocilih te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 26.02. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, st. 43/96).
7 VELJAVNOST ODREDBE
7.1 Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o homologiranju osebnih vozil glede na njihove zunanje strlece dele (st. 26) – (Uradni list RS, st. 35/94)
7.2 Ta odredba zacne veljati 13. decembra 1998 za nove homologacije tipa vozila, vse obstojece homologacije, ki ne ustrezajo zahtevam odredbe st. 26.02, pa za nova vozila prenehajo veljati 1. julija 2000.
St. 009-10/96-24
Ljubljana, dne 20. oktobra 1997.
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi st. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, st. 43/96) dr. Lojze Marincek l.r.
Minister
za znanost in tehnologijo
Pogosto zastavljena vprasanja in odgovori pri homologacijah
Zaradi veliko nejasnosti in vprasanj glede homologacije sportne opreme na avtomobilih, smo sklenili objaviti seznam najpogostejsih vprasanj z odgovori in komentarjem.
Kaj je homologacija?
Homologacija je postopek, ki ga mora imeti skoraj vsak izdelek na trgu. To je neke vrste dokaz, da izdelek ustreza vsem varnostnim, ekoloskim in drugim standardom, ki so predpisani v doloceni drzavi. Na podrocju avtomobilskih predelav so v veljavi nacionalni predpisi vsake drzave, ki natancno dolocajo moznosti predelave avtomobilov.
Kako je v Sloveniji?
Kaj pravi zakon...
V drugem in tretjem odstavku 7. clena ZVCP je posebej specificirano, da smejo biti v vozilu in na njem vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, ce se za taksne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija. Prav tako je doloceno, da policist ali pristojni inspektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloci vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnicni pregled.
To v praksi pomeni...
Slovenija nima posebej za te namene izdelanega pravilnika, ima pa v veljavi zakon, kjer se doloca, da morajo biti vsi deli in naprave na avtomobilih homologirane, ce se za njih zahteva homologacija.
Ker zal v Sloveniji ni ustreznih laboratorijev za testiranje in homologiranje dolocenih delov avtomobila ( vzmeti, blazilniki, itd), se pri teh artiklih uposteva homologacija artikla v neki drugi drzavi (npr. nemski TĂśV itd). Vendar to ni vse, saj je TĂśV nemski predpis in uposteva nemske standarde. Zato je potrebno vsako predelavo pri nas naknadno vpisati v homologacijski kartoncek avtomobila, oz. opraviti a-test.
Ker je vpisovanje oz. izdelava a-testa zelo siroko in komplicirano podrocje, saj je avtomobil sestavljen iz ogromno razlicnih delov, se omejimo le na najbolj pogoste predelave, ki se pojavljajo.
Kot boste opazili, je za vecino predelav predpisan vpis v kartoncek, zato vam priporocamo da naenkrat naredite vpis vecih artiklov, saj je tako strosek nizji!
Homologacijski kartoncek morajo imeti vsi avtomobili, ki so mlajsi od okt. 1993. Ce ga nimate, ga je potrebno pridobiti pri uvozniku avtomobilske znamke. Za starejse od okt. 1993 se kartoncek izdela pri vpisu predelave.
Za artikle, kupljene pri nas, vpis v homologacijo uredimo v nasi trgovini!
PRAVILEN POSTOPEK AVTOMOBILSKIH PREDELAV JE SLEDEC:
Nizanje oz. zamenjava vzmeti in blazilnikov:
Sprva morate za nizanje avtomobila kupiti ustrezne sportne vzmeti, saj so razne predelave obstojecih (rezanje, gretje,..) prepovedane in zelo nevarne!
Pri vzmeteh morate biti pozorni, da imajo vse potrebne certifikate iz tujine (TĂśV), vendar to ni dovolj!
Zastopnik vzmeti mora poskrbeti tudi za solanje in registracijo pooblascenih monterjev, saj brez njihove izjave vpis v homologacijo ni mogoc. Tukaj gre za to, da je zagotovljeno, da so vzmeti vgrajene strokovno in za to monter tudi odgovarja. Ce vzmeti niso montirane pri pooblascenem monterju, lahko zavarovalnica pri nesreci zavrne povracilo skode! Zato bodite pozorni pri nakupu!
Pri montazi vam mora delavnica potrditi Tehnicno potrdilo, ki ga dobite pri nakupu in s temi potrjenimi papirji lahko potem opravite vpis v kartoncek.
Opomba! Za vzmeti Apex je postopek enostavnejsi, podrobnosti si lahko ogledate tukaj
Postopek je enostavnejsi zato, ker je nase podjetje A3M d.o.o. registriran predelovalec vozil v Sloveniji, prav tako imamo tudi vso potrebno dokumentacijo za izvajanje predelav. Poskrbeli smo tudi za pooblascene monterje, ki so bili na solanju za montazo sportnih vzmetenj Apex!
Zamenjava platisc in gum:
Avtomobili imajo ze v homologacijskem kartoncku dolocene dovoljene dimenzije gum za dolocen tip avta. Dimenzije, ki so tam napisane, lahko vgradite brez dodatne homologacije.
Ce pa zelite vgraditi vecje dimenzije gum, morate pri nakupu zahtevati certifikat za platisca, iz katerega je razvidna najvecja dovoljena dimenzija za vas avto. Certifikati so odvisni od proizvajalca platisc, saj je prizvajalec tisti, ki jih homologira. Lahko se zgodi, da ima ena znamka platisc homologirano vecjo dimenzijo, kot druga za isti tip avtomobila. Na podlagi tega se izvede vpis v homologacijski kartoncek. Drugega za platisca ne potrebujete.
Edina omejitev je, da platisca ne gledajo iz karoserije ali kakorkoli drsajo v blatnike.
Zamenjava izpusnega sistema:
Pri izpusnih sistemih je zadeva zelo komplicirana, saj zakon doloca homologacijo izpuha v Sloveniji. Ker je homologacija zahtevana za vsak tip avtomobila, jo imajo samo najvecji proizvajalci, pa se to ne za vsak avtomobil.
Na podlagi razgovorov pri pooblascenih institucijah smo ugotovili, da je naceloma za homologacijo tudi dovolj, ce ima izpuh potrdilo, da ustreza direktivam glasnosti, ki veljajo v EU.
Na podlagi teh dokumentov je izpuh potrebno vpisati v homologacijski kartoncek.
Opomba! Doma narejeni izpuhi ne ustrezajo tem kriterijem, zato z njimi ne morete opraviti homologacije!
Vgradnja sportnega zracnega filtra:
Zakon za vgradnjo sportnega filtra ne zahteva homologacije, zato vgradnje tudi ne prepoveduje. Sportni zracni filter je nadomesten rezervni del, za katerega se homologacjia ne zahteva! (Uredba o homologaciji, spisek posamicnih homologacij vozila, Ur. list 33/98)
Vgradnja styling opreme in spojlerjev:
Pri spojlerjih je zadeva podobna, kot pri filtrih, saj zakonsko niso prepovedani, ker v uredbah sploh niso omenjeni! Je pa omejitev ta, da sprednji del ne sme imeti ostrih robov (polmerov, manjsih od 2.5 mm), prav tako niso dovoljeni strleci deli na vozilu.
Opomba! Navodila in predlogi so napisani na podlagi analize slovenske in tuje zakonodaje in pogovorov s pristojnimi insitucijami. Ceprav so dejstva preverjena, ne prevzemamo nobene odgovornosti za kakrsnekoli nevsecnosti, ki se lahko pojavijo ob upostevanju nasih nasvetov.
He heh.
Na koncu mi je blo najbol vsec!
Spojlerji na avtih niso prepovedani tako kot zracni filtri ne le da te ne smejo imeti ostrih robov, ki strlijo stran od vozila
Torej kar se spojlerjetv tice ti ne morejo nc al kaj...
Jao jao!
Na koncu mi je blo najbol vsec!
Spojlerji na avtih niso prepovedani tako kot zracni filtri ne le da te ne smejo imeti ostrih robov, ki strlijo stran od vozila
Torej kar se spojlerjetv tice ti ne morejo nc al kaj...
Jao jao!
...prej bo dala, prej bo frej...
Ni vazno al je mucek ali pesek... Vazno, da je mesek...
Ponosni clan Reno kluba Slovenija
Ni vazno al je mucek ali pesek... Vazno, da je mesek...
Ponosni clan Reno kluba Slovenija
