Ker je ta tema obstala na neki čudni točki, jo bom ponovno malo "pognal", oziroma prestavil vsaj malenkost drugam...
Hmm... Ampak sploh ne vem
kje in kako bi začel 
...
Ne morem nadaljevati kar nekje, tako da se bom držal ostalih postov. Ampak namenoma, se bom držal rdeče niti, oziroma teme kot je bila zamišljena

.
Zatorej se ta post spet navezuje na moj prvi post v tej temi. In če je bistvo prvega posta poimenovano nekako z:
Forum in (njegova) uporaba, oziroma (aktivno) sodelovanje na forumu
, potem lahko nosi ta post nekako tak podnaslov:
Kako se na forumu lotiti reply-a (odgovora) in komuniciranja.
Torej temo sem začel z navodili (napotki, smernicami,...) kako aktivno in pravilno začeti uporabljati (ta) forum, sedaj pa nadaljujem s tem, kako lahko vsaj poskusimo sodelovati v forumski debati, torej kako odgovarjati na reply-e (poste), če poskusimo
začeti na začetku.
No... bom vsaj poskusil
začeti na začetku z odgovarjanjem

(tudi na začetku reply-ev)

.
BTW Za odtenek lažjo berljivost, lažjo sledljivost, lažje razumevanje... je napisano obarvano v različne barve

.
črno = recimo tole besedilo
zeleno = besedilo, ki predstavlja komentar za odgovor na reply
modro = besedilo, ki predstavlja odgovor na reply
rdeče = ponavadi besedilo, ki je bolj pomembno
(ne si sploh predstavljati koliko časa sem zapravil za to barvanje- urejanje besedila

- no če bo kdo pritisnil "citiraj pri mojem postu, bo videl

)
Še nekaj. Neko pravilo forumov je, da (če je le mogoče) ne reply-aš (odgovarjaš) na svoj post (da si posti istih uporabnikov ne sledijo). Torej če hočeš reply-at na več postov hkrati (in so ti posti še bolj kompleksni), je potem tak reply pač malo daljši
.
Pa poskusimo sodelovati v forumski debati. Pričaka nas tole (post/reply/karkoli):
TuningBoy napisal/-a:mloncar napisal/-a:Schkorc.. ..si razmišljal o študiju na FFju?

a ne vidš da ma že doktorat narjen

In tu je sodelovanje s forumsko debato sila enostavno. Odgovor na tole je namreč lahko dokaj preprost

, sploh če
začnemo na začetku 
.
Tako namreč takoj vidimo komu je (prvi- mloncar-jev) reply (odgovor/vprašanje) namenjen, sama vsebina reply-a pa je tudi precej preprosta. Ugotoviti moramo samo kaj je FF, če ne vemo
. Lahko si mislimo, da je s FF mišljeno Full Faca
, ampak glede na to, da je v povezavi s FF omenjen tudi študij, lahko hitro ugotovimo, da je po vsej verjetnosti s FF mišljena Filozofska fakulteta.
V reply-u je prisotna tudi uporaba smeškov, ki nam lahko precej olajša komuniciranje, saj lahko z njimi malenkost lažje dopolnjujemo napisano. Torej je mogoče s smeški lažje definirati kako je nekaj mišljeno, oziroma v kakšnem smislu je mišljeno.
Tukaj (ali pa enkrat vmes), pa se lahko tudi vprašamo kaj ta post/reply sploh predstavlja. Ali gre za vprašanje, odgovor, "kr en" post,... Hkrati se lahko vprašamo ali je mišljeno, da na (zgoraj citiran) reply sploh odgovarjamo ali ne? Odgovor na to vprašanje je zahteven, zato si poenostavimo in si odgovorimo, da trenutno govorimo o komunikaciji, torej odgovarjajmo tudi na reply-e, ki niti ne pričakujejo odgovorov.
Torej odgovo...
Aja, pa še nekaj pomembnega pred odgovorom. V "RL" recimo, ko se v živo pogovarjamo z nekom, se ponavadi gledamo iz oči v oči (pač tako nam je jasno s kom se pogovarjamo tudi, če je prisotnih več oseb). Če bi bilo več oseb in bi vsi gledali v nebo, bi bil pogovor težji (nekako tako kot telefonske/video/... konference).
Pa če iz govorjenja preidem na pisanje... Če pošljemo email eni osebi, je drugače kot, če ta email pošljemo več osebam hkrati. Prav tako je težje na forumu, kjer je večje število sodelujočih oseb, zato je poste potrebno smiselno nasloviti, če so namenjeni posamezniku!
Torej, če reply-amo na post od Janeza imamo več možnosti. Recimo če je Janezov post zadnji, je ponavadi nekako dovolj razumljivo, če našega reply-a ne naslovimo na Janeza. Težava nastane, če bi radi reply-ali na Janezov post, ki pa je nekje med ostalimi posti. Nekateri forumi imajo možnost, da lahko pri vsakemu postu pritisnemo gumb "Odgovori", ampak ta forum tega nima. Nič hudega, ker imamo ponavadi možnost, da Janezov post citiramo (na vrhu posta pritisnemo gumb "Citiraj) ali v našem reply-u napišemo na začetku: "Janez,..." ali "@Janez: " ipd. (nekako tako kot je v mloncar-jevem postu). S takšno povsem preprosto in banalno osnovo je povsem jasno kaj, kako, kdo, komu, zakaj...

.
Torej se sedaj končno lahko lotim odgovora in ta se lahko recimo glasi nekako takole (sicer sem uporabljal citate, pa bom zaradi veliko besedila vseeno pri odgovorih uporabljal še naslovnika):
@mloncar & TuningBoy: Torej doktorata nimam
, kar se pa študija na FF tiče, pa imam že v vsakdanjem življenju dovolj "FF"-ja
. Poleg tega sem (zase) ugotovil, da mogoče ni najbolje biti samo specializiran na neko področje, tako da se trudim biti nek slab "multipraktik"
(računalničar, mehanik, zdravnik, pravnik, vzgojitelj, kuhar, vrtnar, ... vse v enem), torej nek približek "all-in-one" človeku, ki sicer (za moje pojme) ne obstaja, čeprav po svoje smo prav vsi ("prisiljeni" biti) ravno takšni približki "all-in-one" človeka
.
S tem sem v začetku odgovoril tudi na naslednji reply ("a ne vidš da ma že doktorat narjen
"), ki sicer ni naslovljen meni, še manj predvideva reply in je zaradi uporabe smeška dovolj jasen.
No, ampak zgoraj je napisan samo eden izmed možnih načinov komuniciranja oziroma odgovarjanja. Načinov pa je seveda več. Ampak, če smo začeli na začetku, smo verjetno napisano vsaj približno pravilno razumeli, torej tudi naš odgovor na napisano zelo verjetno ni prav dosti zgrešen
.
Malo drugačen način, ampak vseeno zelo podoben ali celo precej enak odgovor, pa je tudi kratek in preprost (ga bom zanalašč povečal, da se bo sploh videl
):
@mloncar & TuningBoy:NE
.
Ampak zakaj pa bi bili z odgovarjanjem vsi fejs(t)bukovi, MSN-jevski, SMS-jevski,... ali kako drugače kratki
?
Torej, če sedaj poenostavim in skrajšam te napotke reply-janja...
Ko vidimo nek post, potem:
1. preverimo komu je post namenjen (nam, nekomu drugemu, vsem,...)
2. ugotovimo kaj je tema oz. vsebina posta (o čem se piše)
3. ugotovimo kaj post predstavlja (odgovor, vprašanje, k'r nek post,...)
4. ugotovimo ali post pričakuje naš odziv (ali naj kaj napišemo v odgovor na post)
5. ko pišemo reply, ki je namenjen točno nekomu, ga jasno naslovimo na točno tega naslovnika
Pa če sem se že lotil z odgovarjanjem na začetku, potem nadaljujem po vrsti (kar je nek začetek nadaljevanja komuniciranja). Sedaj sledi "odgovor" oziroma neke vrste moj monolog na spodnji citat, ki je v bistvu po svoje samo dobronamerna obrazložitev.
Speedie napisal/-a:Sem premaknil temo v peskovnik kamor spadajo izlivi inteligence

Ker sledeče ni direkten odgovor na zgornji citat ali na naslovnika, je besedilo obarvano črno

...
Torej recimo, da glede na to kako so nekateri razumeli to temo (oz. moje pisanje), sedaj celo nekako razumem, zakaj je tale tema bila prestavljena v Peskovnik

.
Sprva mi namreč ni šlo najbolje v glavo, zakaj bi neki enostavni napotki ("navodila") kako sodelovati na forumu, oziroma kako forum uporabljati (čeprav so napotki bili napisani na malenkost drugačen način), spadali v Peskovnik.
Poleg tega (tudi jaz) dobronamerno omenjam, kako bi mogoče lahko lažje ljudi na forumu usmerili na "pravo" pot, da bi bil nek osnovni red. Hkrati pa je narejena tudi neka kvazi-analiza obstoječega stanja.
Ob premiku teme je sicer bilo obrazloženo, da v Peskovnik spadajo izlivi inteligence, ampak ravno tega nisem razumel, ker nisem smatral, da spada pod izliv inteligence, nekaj kar bi moral VSAK, ki začne aktivno uporabljati forum, vedeti, pa čeravno so napotki napisani malo drugače in ob spremstvu neke misli (katera sicer ni ravno nek presežek inteligence

).
Recimo, če samo za primer vzamem aktualno publikacijo informacijskega pooblaščenca "Kdaj lahko uporabimo piškotke" (
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upl ... kotkov.pdf" onclick="window.open(this.href);return false; ), katera je opisana kot:
"Smernice »Kdaj lahko uporabljamo piškotke« pojasnjujejo spremembe zakonodaje s področja piškotkov in upravljavcem spletnih strani ponujajo vodila in nasvete za implementacijo sprememb. in se nanaša na spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ki je začel veljati v začetku leta 2013 (rok za implementacijo sprememb je
15. junij 2013, če komu koristi

), in je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Potem bi lahko tudi ta (ali kakšna podobna) publikacija (zaradi malenkost drugačnega pristopa) spadala v nek "peskovnik", pa čeprav govori o spremembah v zakonu? Malenkost drugačen pristop omenjenih smernic pa je uporabljen kljub temu, da gre za "resne" stvari v zvezi z zakonom, za kršitve katerih je predvidena kazen tudi do 20.000€.
BTW Ta zgornji primer je in ni uporabljen naključno, če ga bo kdo slučajno pogledal
.
No ampak kot pravim, v primeru te teme (
Začnimo na začetku), recimo da (iz odgovorov) razumem zakaj je temu tako (pač ker se je sedaj v ospredje postavilo samo misel- pa še to napačno, in ne primer uporabe te misli, na kar sem se namenoma želel omejiti).
Prav tako je bil moj nasvet, da se poskusi v podforumih pregledati/obnoviti/dopolniti/uskladiti... obstoječa ali neobstoječa navodila/smernice/opozorila/... za uporabo foruma, očitno spregledan (sedaj po dobrem mesecu in pol) ali pa primeren za v Peskovnik...
Pa še vedno nadaljujmo z odgovarjanjem po vrsti, torej se bom lotil naslednjega posta/odgovora (oziroma vprašanja). Sedaj, ko smo torej tole temo iz nekega konkretnega primera razširili na splošno misel (in smo že tako ali tako v Peskovniku), se odgovorov lahko tudi lažje lotimo. Recimo:
Speedie napisal/-a:jurko napisal/-a:če se spraviš
delat neko jekleno konstrukcijo

kje je pol začetk? takrat ko načrt delaš, če sploh, ali ko greš v nabavo materijala oziroma ko narediš prvi zvar

jooj jurko kas ti en jolde! a ti ni lepo napisu? na začetku ane

Odgovor na zgornji citat, pa je že precej precej težji. Zakaj? To bomo ugotovili sedaj, ko bomo spet poskusili z odgovarjanjem
začeti na začetku 
.
No pa začnimo... ali pa tudi ne
? Kje bi bil začetek? Če gremo na začetek tega posta (na tistih 5 točk, pri odgovarjanju na prvi reply), potem vidimo, da sem kot prvo napisal, da je odgovarjanje preprosto, ker vemo komu je bil reply namenjen
. Kaj pa tukaj, ko tega ni? V tem primeru se je kot omenjeno za začetek dobro vprašati, komu je sploh vprašanje (zgornji citat) namenjeno (sploh ima konkretnega naslovnika, ali je za vse)? Nekako vidimo, da bo težko ugotoviti komu je vprašanje namenjeno, ker lahko predvidevamo, da je vprašanje namenjeno komu od ostalih sodelujočih (recimo ker so omenjene jeklene konstrukcije, je mogoče v temi sodelujoč kakšen strojnik, varilec,... za katerega ne vemo?). Ker je jurko-v post napisan pod Speedie-jevem, lahko mogoče predvidevamo, da je jurko pisal Speedie-ju. In ker je potem jurko-tu odgovoril ravno Speedie, sta verjetno res ona komunicirala med sabo
.
Ampak lahko je pa namenjeno tudi meni, ker se jurko-vo vprašanje navezuje na misel začnimo na začetku,
hkrati pa sem posredno omenjen v Speedie-jevem postu... Čeprav v bistvu (ker ni naslovnika) lahko tudi razumemo, da je vprašanje naslovljeno na vse nas, zato se lahko lotimo odgovarjanja
.
No, mogoče je pred kompleksnim odgovarjanjem (za začetek) tudi enostavno vprašati komu je vprašanje sploh namenjeno
.
Pa recimo, da preskočimo ta korak (in sem stiščimo še korak 3 in 4
) in gremo na drugi korak, torej kaj je vsebina (tema) posta? Izdelava jeklene konstrukcije in vprašanje kje je začetek pri tem.
Nekje na tem mestu je smiselno razmišljati tudi o tem, ali je jeklena konstrukcija omenjena samo za nek (splošen) primer, ali je to vprašanje dejansko za konkreten primer?
Vse takšne in podobne stvari je mogoče napisati (za začetek) kot dejanski "odgovor". Lahko pa predvidevamo (če recimo mislimo, da s tem ne bomo povzročali nesporazumov), da je s primerom izdelave jeklene konstrukcije mišljen nek splošen primer.
In eden izmed prvih odgovorov, bi recimo lahko bil:
@jurko: Na jeklene konstrukcije se ne spoznam, zato je mogoče bolje, da prikažem kje je začetek recimo pri migraciji poslovne aplikacije informacijskega sistema (s podatkovnimi bazami) v drugo ločeno računalniško domeno, na drug strežnik (kot HW) in drug novejši SQL, spreminjanje načina avtentikacije,...?
Ali pa mogoče tudi ni bolje, da pišem o tem, ker gre v teh primerih za specifične primere o katerih se težko pogovarjamo, ker vsi ne poznamo vseh področij
.
Zato je verjetno bolje, da za razumevanje misli "začnimo na začetku" (če seveda sploh želimo razumeti misel), uporabimo kakšen bolj vsakdanji in preprost primer (1), ki bo namenoma napisan na koncu, ko bo predelano še ostalo.
Lahko pa predvidevamo, da je izdelava jeklene konstrukcije mišljena kot konkreten primer, tako bi odgovor recimo lahko bil takšen:
@jurko: Recimo, da je mogoče nek začetek, da sploh veš kaj delaš
.
Iz vprašanja "če se spraviš delat neko jekleno konstrukcijo..." je namreč težko razbrati kaj točno je pod "delat neko jekleno konstrukcijo" mišljeno?
Sploh ker je v nadaljevanju vprašanja omenjena še izdelava načrta, nabava materiala in prvi zvar, ampak ne vemo, ali vse to spada zraven pod "se spraviš delat neko jekleno konstrukcijo"? Ali pa je to delo že opravljeno (je mogoče delo koga drugega ipd.)?
Recimo, da smo zaenkrat odgovorili na ta reply.
Pa če nadaljujem z ostalimi posti kar po vrsti... Oziroma... za ta trenutek bom poskusil malo povezati odgovore in bom nekaj malega preskočil in nadaljeval tukaj:
clio open napisal/-a:Ob prebiranju tvoje teme, dobim občutek, da si kreacionist... Iskanje začetka je marsikaterega fanatika pahnilo čez rob; v blaznost ali razsvetljenje. V eno in isto, če pogledamo rezultate.
Kaj so sence in kaj te na steni pomenijo? Mučno in blazno vprašanje, če želimo odgovor najti z opazovanjem same stene. Vzrok in posledica, namen in sporočilo? Pa je res to vedno in povsod?
Začetek in konec, na tisoče vrat. Ko se nekatera zaprejo, jih ponovno odpreš. A kaj če so zaklenjena?
Kot kura in jajce, kaj je bilo prej? Mučno in nesmiselno vprašanje, dokler iščeš odgovor v življenjskem krogu kure. Iz kloake ven jajc in če je bil petelin pred tem priden, bo iz jajca ena kura. Iz nje ponovno jajce... Neskončna periodičnost brez nekega osmisljenega pričetka in nevidnega konca. Je tu kak namen, kako sporočilo? Kaj pa če pogledamo od dalje samo periodičnost. Kaj pa če je odgovor znotraj periodičnosti? Kure selekcioniramo, smo mi izumitelji tega...? Nekje nekoč, ko so prve ribe lazile na kopno, so jajca bila še brez trdne lupine. Vihar, požar in strašen komar - pa smo pri dinozavrih. Trdolupinasto jajce mnogo pred perjem in kljunom? Boga slabovidna kura je le nek beden, a okusen, ostanek nekdaj veličastnih dinozavrov? Kje je sporočilo in kje namen? Kaj je začetek.
Ker do tu mogoče še 2 bereta bom pospešil. Periodičnost v periodičnosti, cepljenja in deljenja, redukcije in oksidacije, mnogo pred prvim plenom in prvim plenilcem. Življenje kot tako - lej ga, začetek. Menda... Težka matematika in veliko časa; pa temperatura, UV in ostala nesnaga, ujamejo del z informacijsko vrednostjo in del orodja v skupen prostor. Mašinerija steče... Lej ga, začetek.
Bo to držalo, ja tako preprost in obenem kompleksen?Veliko manj kompleksno bi bilo, če bi v vihar vrgli računalniške komponente in bi ven prišel sestavljen in delujoč računalnik. Tu so komponente že specifične in standardizirane, da se prilegajo... A nekaj takega naj bi bilo.
Kamen in voda, ogenj in čas. Vse skupaj v zmotku polnem mase in antimase? Kaj zdaj...? Je tudi tu periodičnost? Se da stopiti ven? Kje je senca, kaj je stena in kje je luč?
Kje je začetek? Kaj je začetek?
Občutki ... ah pustimo občutke za kdaj drugič...
Kakorkoli pri odgovoru na tako kompleksen post, stvari postanejo še malo (bistveno) težje. Težje že zaradi tega, ker moramo
za začetek sploh ugotoviti (ker smo bili pri nekih sila preprostih stvareh), če napisano mogoče ni namenjeno kakšni drugi temi, da z odgovarjanjem ne bi prišlo do nesporazumov.
Pri tem ugotavljanju je dobro
začeti na začetku in še enkrat prebrati vso temo od začetka, da bi mogoče lahko ugotovili na kaj se napisano sploh navezuje.
Ugotovimo, da je v prvem postu te teme opisana misel:
Začnimo na začetku. Ta misel pa je zaradi lažjega razumevanja, prikazana na preprostem primeru uporabe foruma (aktivnega sodelovanja na forumu). In ta primer (z omenjeno mislijo) predstavlja bistvo (in celotno jedro) sporočila. V nadaljevanju (kot dopolnitev) pa sledi še en post, ki za lažje razumevanje (prvega posta) opisuje še definicijo začetka.
Ko preberemo še vse ostale odgovore, smo verjetno na približno enakem mestu kot prej, zato je verjetno najboljše, še kar enkrat brati temo od začetka, če smo slučajno kaj spregledali...
Sedaj ko smo ugotovili o čem začetek teme (namen) govori, se je za začetek spet dobro orientirati po tistih petih točkah. In seveda
začnimo na začetku pri prvi točki (komu je post namenjen).
Iz tega: "Ob prebiranju tvoje teme...", je mogoče razbrati, da je post namenjen meni.
Tako, da lahko gremo na drugo točko ugotoviti, kaj je vsebina zgoraj citiranega posta/quote-a.
Pretežko... zato pojdimo na tretjo točko, da ugotovimo kaj post sploh predstavlja. Ali prav tako samo deli kakšno misel, ali predstavlja (kakšno dopolnilno) vprašanje, ... ali kaj tretjega? Glede na število vprašajev v postu in glede na zadnja vprašanja: "Kje je začetek? Kaj je začetek?", lahko predvidevamo, da je napisano mišljeno v smislu nadaljevanja debate (četrta točka), pa čeprav se napisano oddaljuje od prvotne teme (misel: "začnimo na začetku", se namreč precej razlikuje od iskanja samega Začetka).
Mogoče je z odgovarjanjem najbolje začeti ravno pri izpostavljenih vprašanjih na koncu (ker so v bistvu ravno začetek- v začetku se vprašanja pojavljata na prikrit način). Ker vsi NE začnemo vedno na začetku, je na tem mestu mogoče najlažje začeti odgovarjati s copy/paste, glede na to, da je vsaj pretežen del odgovora na vprašanji: "Kje je začetek? Kaj je začetek?", že napisan in se bom zato moral ponoviti.
@clio open: Ponovna (skrajšana) definicija začetka:
začétek -tka m
1. prvi trenutek obstajanja kakega
a) dela, dejavnosti
b) dogajanja
c) procesa
č) omejenega trajanja
2. prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo
3. kar je na prvem mestu v zaporedju delov
a) kakega dogajanja
b) kake celote
4. točka, mesto, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost
5. v prislovni rabi, s predlogom izraža
a) prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa
b) da je povedano glede na potek dogajanja na prvem mestu
( Vir:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... Detek&hs=1" onclick="window.open(this.href);return false; )
Če smo to definicijo dejansko prebrali, potem lahko ponovno ugotovimo (kot smo že lahko ugotovili, če smo začeli na začetku), da smo z odgovorom na vprašanje "Kaj je začetek?", dobili tudi precej odgovorov na vprašanje "Kje je začetek?".
Namreč po definiciji je začetek prvi trenutek/dejanje nečesa, oziroma kar je pač nekje na prvem mestu.
Torej je dokaj jasno kje je začetek. Ali ni preprosto?
Sedaj se z odgovarjanjem mogoče lahko posvetimo preostalemu delu. Če
začnemo na začetku, potem opazimo besedo:
kreacionist. Ker predvidevam, da večina (vključno z mano) ne pozna te besede, je najbolje, da se spet lotimo na začetku (tako kot smo se že takrat lotili besede: začetek). Torej eden izmed načinov kako ugotoviti pomen (slovenskih) besed je že omenjen SSKJ. Žal tudi (prej omenjeni/uporabljeni) slovar ne prepozna besede: kreacionist

. Kaj sedaj?
Lahko poskusimo razvozlati pomen besede, glede na to, da nam je verjetno vsaj del besede znan. Torej mogoče si lahko ustvarimo svojo verzijo pomena besede. Recimo, da si besedo kreacionist razlagamo kot nek ustvarjalec... Ampak ali je temu dejansko tako?
V dobi interneta (ko ga imamo praktično vedno s sabo- še na telefonu) lahko poskusimo zadevo poiskati na svetovnem spletu in se tako informirati. In res, že prvi zadetek kaže na dokaj zanesljiv vir informacij (Wikipedia), tako da lahko začnemo brati... Napisano se skoraj povsem razlikuje od tistega, kar smo prvotno mislili, da je mišljeno

.
Zato za vsak slučaj, preden začnemo z odgovarjanjem, preverimo še kakšen drug vir na internetu, ampak med brskanjem opazimo, da je v tem primeru "wiki" dovolj zanesljiv.
BTW Med brskanjem po spletu, lahko najdemo praktičen primer, zakaj se je dobro pozanimati o nečem (konkretno o besedi: kreacionist

), preden začnemo delati napako (z odgovarjanjem o nečem kar ne vemo kaj sploh je) in preden zato pride do nesporazumov

.
Aja primer- za malo dobre volje

:
(primer je iz drugega foruma- vir spodaj, citat pa sem oblikoval (velikost pisave, barve,...) za bolj nazorni prikaz)
mantis, on 9. Aug 2008, 20:15 napisal/-a:v glavnem hvala za razlago. Me vprasas, ce sem
kreacionist.
Ves, jaz sem si to besedo razlozila po sovje, nisem se sploh spomnila it pogledat kam v Wikiperdio
in sem razumela, da to pomeni 'kretenist' 
Ampak
se niti nisem odzvala na "to zaljivko" lol.
( Vir:
http://www.lunin.net/forum/index.php/to ... 1055445787" onclick="window.open(this.href);return false; )
V odgovor na to pa je nekdo zapisal:
FixMinze, on 11. avgust 2008, 15:52 napisal/-a:Fino tole in še kaj
kje je ta tvoj nauk, ko narobe razumeš kuvrtata in potem napišeš 2 strani zakaj je kuvrtat nevreden svoje eksistence ? Skratka, čemu tvoji nauki, ko pa potem toliko truda vložiš v razvrednotenje osebe, ki jo sploh ne poznaš ?
( Vir:
http://www.lunin.net/forum/index.php/to ... 1055445787" onclick="window.open(this.href);return false; )
Sicer se napisano nanaša na neke druge stvari (sicer v podobni smeri, kot očitno zahaja tudi naša tema

),
ampak bistvo sporočila je za splošno dobro 
.
BTW Če je komu dolgčas (in recimo ne mara gledati Slovenija ima talent

), potem se tudi na spletu najde zabava

(recimo tudi forum na katerem sem našel zgornja citata).
No sedaj se lahko vrnemo nazaj k naši temi in mojem odgovoru. Po prebiranju Wikipedie, lahko izluščimo nekaj besedila:
Kreacionízem je prepričanje, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog). V zahodnem svetu je najbolj razširjen biblični kreacionizem, ki nastanek vesolja in življenja oziroma vsaj vpliv na le-te pripisuje Bogu. Biblični literalisti oporekajo tudi znanstvenim teorijam, kot je evolucija.
...
Zgodovina
Čeprav je izraz »kreacionizem« sodoben, je bil le-ta že od nekdaj tesno povezan z religijo.
...
Sodobni kreacionizem
Sodobni kreacionizem se je pričel v začetku dvajsetega stoletja z ameriškimi krščanskimi fundamentalisti, ki so vztrajali pri dobesednem tolmačenju svetopisemskega stvarjenja sveta in ljudi in tako zanikali človeško evolucijo. Zgodnjim kreacionistom je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja uspelo izločiti poučevanje evolucije iz ameriškega šolskega sistema in uvedba učenja kreacionizma in geologije potopa. Po tožbah 1975 so kreacionizem v celoti izločili iz poučevanja zaradi protiustavnosti.
...
Odziv znanosti
Kreacionizem se ne more upoštevati kot znanost, saj je znanost sistem, utemeljen na opazovanju izkustvenih in preverljivih dokazov, medtem ko kreacionizem temelji na interpretaciji verskih besedil.
( Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kreacionizem" onclick="window.open(this.href);return false; )
No tukaj pa............................. lahko vsaj poskusimo
začeti na začetku.... s pisanjem odgovora.
In najbolje (ker verjetno ne vemo o čem se gre), da spet začnemo brati celo temo od začetka, če smo kaj izpustili, zgrešili,...
Potem lahko začnemo vsaj poskusiti z odgovarjanjem. Sam zase vem, da so me starši krstili in vem, da sem (tako kot praktično vsi moji sovrstniki- vsaj v okolici) prejel še ostale pogoste krščanske zakramente (obhajilo, birma), ki jih pozna rimskokatoliška cerkev. Odkar (vsaj približno) razmišljam s svojo glavo, pa grem v cerkev pogledati za kakšen večji (res velik) praznik ali ko je maša za pokojne svojce (za očeta ali staro mamo, pri kateri sem živel v otroštvu). Pogrebom se (ravno zaradi svojega otroštva) rahlo izogibam, na poroke pa rad hodim
. To pa je bolj ali manj to.
Od tukaj naprej pa se s poskusom odgovarjanja nekako zgubim, ker ne vem kam (če sploh kam) to pelje? Ne vem na kaj se navezuje, niti kakšno vlogo predstavlja napisano.
Zato je bolje, da nadaljujemo nekje drugje, mogoče kak korak dalje...
Tam potem pridemo do senc na steni, do vprašanja kaj je bilo prej (kura ali jajce)... Potem prehajamo do dinozavrov, do periodičnosti, do redukcije... do mase in antimase...
Nekje na tem mestu je dobro priznati, da kljub prizadevanju, da bi z odgovorom začel na začetku, v tem primeru ne znam začeti na začetku. Še več sploh nisem zmožen spraviti skupaj odgovora, ker sem se v vsem tem popolnoma zgubil s svojo preprosto mislijo Začnimo na začetku.
Zgornji pojmi (redukcija, antimasa,...) in praktično celotno sporočilo napisanega, so stvari na katere se ne spoznam in preden se začnem učiti o vseh omenjenih stvareh, je mogoče v odgovor bolj pametno napisati tisto lansko glasbeno "uspešnico":
Johnny, La gente esta muy loca,
WTF!?
WTF je po forumih splošno znan, ampak občasno ga je mogoče razumeti napačno, zato se lahko poslužimo tudi drugačnega- malo spremenjenga "WTF" odgovora, recimo:
@clio open: Se opravičujem, ampak ne razumem napisanega, oziroma sploh ne vem na kaj se napisano navezuje.
Temu pa za lažje razumevanje mogoče lahko dodamo:
Misel: Začnimo na začetku,
je mišljena v enostavnem smislu, da se stvari lotimo tam kjer je ponavadi začetek (po definiciji iz slovarja: prvo dejanje v zvezi s kakim delom, dejavnostjo).
Tema Začnimo na začetku NI mišljena kot iskanje začetka (začetkov), sploh in sploh pa ne iskanju (The) Začetka, ali življenja oziroma celo iskanju nastanka življenja. Tudi odgovor na morebitno vprašanje "Kaj je smisel življenja?", se žal NE skriva za mislijo začnimo na začetku.
Začnimo na začetku je preprosta misel, ki (kot sem že omenil) lahko mogoče pomaga lažje živeti življenje.
Obstaja pa še kakšna druga opcija "odgovarjanja". Ena izmed njih je, da enostavno počakamo z odgovorom, da vidimo kaj se bo iz tega razvilo (razvilo v smislu, kaj bodo napisali ostali ipd.).
In res, sledi odgovor/post. V reply-u, pa je filmček na "kura in jajc" temo. Tem odgovoru pa sledi še en kompleksen post o evoluciji, speciaciji,...
Če poskusimo iz odgovora izluščiti bistvo (tisto bistvo, ki se vsaj mogoče nanaša na začetno temo) potem je recimo to tole (kar ni pomanjšano):
clio open napisal/-a:Saj vmes odgovori, da evolucijsko gledano je jajce dolgo pred kuro.
Potem pa začne komplicirat s proteo jajcem in proteo kuro... Dejstvo je, da je speciacija navadno dolg proces. In tukaj je vseskozi izjemno napačen pristop k vprašanju. Ni kar naenkrat prednik kure izvalil jajce s kuro... Spremembe so postopne in neopazne. Spremembe se akumulirajo in ko jih je nekako dovolj, da govorimo o novi vrsti, je s prednikom in potencialnimi drugimi sorodnimi vejami, razlika že takšna, da bi bil fitnes križancev najverjetneje zelo slab ali pa ga sploh ne bi bilo.
Težko o tem pišem, saj bi moral napisati dolg sestavek in v prvem delu razčleniti pojme, v drugem delu malce opredeliti teorijo, v tretjem delu s konkretno dotakniti zgodbe, ki bi jo v 4. delu podkrepil s primeri.
Najtežji del pri iskanju odgovorov je stopiti korak stran od problema. Človek zna dobro definirati zakonitosti "univerzuuma", ki ga opazuje in katerega spremenljivke pozna. Je zunaj njega in ni del njega. A kaj naj z našim prostor-časom? Ne moreš stopiti ven, da bi pogledal od zunaj - v prispodobi, ne moreš stopiti onkraj luči, da bi videl kaj meče senco. Iz senc na steni razbiramo kar se da razbrati in izeljujemo neke zakonitosti ter teorije. Ne znamo se pa obrniti proti luči...
Mislim pa, da je bila tema sicer naperjena v drugo smer; tako, da je ne bom več vlekel v toku svojih misli.
Tukaj lahko zapišem, da se nekako strinjam s (tistim ne pomanjšanim) delom napisanega (če pač na napisano gledam v splošnem pomenu), sploh s tistim delom, da je verjetno res najtežji del pri iskanju odgovorov, da stopimo korak stran in da od daleč pogledamo na vprašanje/problem.
Tisti del o človeku in univerzumu (da zna človek dobro definirati zakonitosti univerzuma, katerega opazuje in katerega spremenljivke pozna(?) in kjer je (človek) zunaj njega(??) in ni del njega(???)), pa mi je uganka in se zato težko opredelim.
Nekako mi je jasno, da ni mogoče vedno "stopiti ven" in pogledati "od zunaj"/od daleč na neko stvar, ampak pogosto je to mogoče, če se le hoče.
Kot smo sedaj (upam?) že ugotovili, je ta tema namenjena "preprostim" stvarem. Torej, če poskusimo na preprost način z reševanjem zgornjih dilem, potem lahko malo obrnemo situacijo (in jo predvsem poenostavimo). Predstavljajmo si, da smo v hiši, kjer se nekaj dogaja (recimo zabava) in smo zraven v središču dogajanja. Ampak lahko pa gremo iz hiše in čez okno opazujemo kako (od zunaj/od daleč) poteka zabava brez nas.
To ni enak primer kot sence na steni, ampak je pa precej podoben. In ne razumem, zakaj so sence na steni tako zahtevne, oziroma toliko bolj zahtevne? Zakaj ne moreš stopiti onkraj luči, da bi videl kaj meče senco? Sploh pa ne vem zakaj bi se morali obrniti PROTI luči (da te zaslepi?) in predvsem kaj bi potem obrnjeni v luč (kot zaslepljeni) izvedeli???
Razumem, da če ni nikogar v bližini, bo težje stopiti "iz luči" in opazovati sence, ampak ali je to sploh potrebno?
Pa če začnem s konkretnim primerom (ki se dejansko navezuje na sence), ki ga lahko dokaj enostavno podoživite- vzemimo za primer dojenčke ali majhne otroke. Enkrat med večernim igranjem (takrat mislim, da še celo dojenčka) otroka, sem opazil, da ga je začela zanimati njegova senca na steni (ob prižgani namizni svetilki). Ker mi je bilo zanimivo (smešno in posrečeno hkrati

) sem ga začel opazovati (nemara imam celo posneto, kot "dokazno gradivo"

). Kmalu je začel mahati z rokami (torej ni potrebno stopiti iz luči, ampak se lahko osredotočimo na del sebe- recimo roko?). Glede na pristop in kasnejše igranje, predvidevam, da je vsaj približno ugotovil, da je vzrok za posledico (senco) bolj ali manj on sam (pustimo zaenkrat luč). Lahko, da se motim. Lahko ga vprašam, če se še mogoče spomni.
Potem sva se začela igrati skupaj in sem po vseh svojih močeh poskušal z rokami ustvarjati sence živali (kolikor je pač uspevalo

). Otrok je gledal sence, gledal mene (roke) in me poskušal oponašati. Torej je verjetno moral vedeti, da (vsaj delno) nastajajo sence zaradi njega. Ko sem mu poskušal pojasniti, da sence nastajajo posledično zaradi prižgane namizne svetilke, se je njegovo razumevanje pač ustavilo

. Sicer se je moral sprijazniti, da ko sva tisto "lučko" ugašala, da potem senc ni bilo več in da so se sence spet pojavile, ko sva lučko prižgala, tako da predvidevam, da neko odvisnost tudi od svetilke je vseeno mogoče razumel?
Mogoče zaradi tega, ker sem mu s preprostim prikazom "ubil" zanj tako strašno zanimivo (in zahtevno) stvar (sence), ne bo nikoli postal novi Einstein, sem mu pa poskusil pokazati, da v osnovi stvari niso tako komplicirane kot se zdijo na pri pogled (če nas seveda zanima samo prvi pogled).
No tukaj se je torej zgodba okoli senc zanj (vsaj upam

) končala. Ko bo malo starejši, bo mogoče sprejel sence (v tem pomenu) kot izhaja slovar po enostavni definiciji za ta primer:
sénca- razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom
Če pa ne, in če bo želel, pa naj "odkriva toplo vodo", če se mu bo tako zdelo

.
BTW Na tem mestu na kratko še en primer, ki je praktično enak, obraten,... ali karkoli. Torej namesto senc vzemimo za primer svetlobo (svetlobo kot oster- fokusiran "ozek" snop iz recimo žepne svetilke, "laserja", ogledala,...). Verjetno smo si mnogi že kdaj privoščili recimo kakšnega mačka/mačko, ko smo "delali zajčka"

(svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi svetlobe, odbite zlasti od ogledala)?
Mačku je lovljenje "nečesa" (zajčka) nenormalno zanimivo. Mislim res nenormalno zanimivo

. Ampak ko enkrat ugotovi(?), da ga mi "vlečemo za nos", potem nas ne šmirgla več

. Če maček dejansko to ugotovi sicer ne vem, ampak, ko vidi da "nekdo za vrvico vleče njegovo igračko", mu dejansko naenkrat ni več zanimivo (dopuščam možnost, da so slučajno bili "testni" mački pametni- no ali pa neumni, glede na to kako se še lahko drugače gleda na stvar

).
Sicer ne vem več kakšno povezavo ima to s to temo, niti ne vem točno kaj sem hotel s tem prikazati, pa vseeno

...
No zato bom nekje na tem mestu končal s temi napotki: Forum in (njegova) uporaba, oziroma (aktivno) sodelovanje na forumu- Kako se na forumu lotiti reply-a (odgovora) in komuniciranja.
Pa ker smo verjetno do sedaj bistvo že pozabili, še enkrat tistih preprostih 5 korakov, ko vidimo nek post:
1. preverimo komu je post namenjen (nam, nekomu drugemu, vsem,...)
2. ugotovimo kaj je tema oz. vsebina posta (o čem se piše)
3. ugotovimo kaj post predstavlja (odgovor, vprašanje, k'r nek post,...)
4. ugotovimo ali post pričakuje naš odziv (ali naj kaj napišemo v odgovor na post)
5. ko pišemo reply, ki je namenjen točno nekomu, ga jasno naslovimo na točno tega naslovnika
BTW (ponovno): Napisano je sicer res po svoje banalno, ampak če smo odkriti, pogosto NE začnemo na začetku. Pogosto se stvari (tudi reply-anja) ne lotimo na pravem mestu (recimo na začetku) in mogoče kdaj ravno zaradi tega pride do nesporazumov tudi na forumu
.
No pa, če sedaj poskusim poleg teh napotkov počasi zaključiti še tale post in se vrniti na kakšen lažji primer...
(1) Vsakdanji in preprost primer je mogoče dosti boljši za nek splošen prikaz misli
začnimo na začetku.
Ampak kaj bi to bilo? Nek tako splošen primer, ki nam je vsem poznan? Ki nam je recimo vsem tako poznan, da je že povsem rutinski in nanj zaradi tega niti ne polagamo pozornosti?
Recimo, da je eden izmed takšnih primerov, priprava na opravljanje velike potrebe (po domače, kako se spravimo srat)

. Kje je recimo tukaj začetek? Vsekakor gre omenjeni primer razumeti kot smešen, smešen že zaradi tega, ker je (vsaj na prvi pogled) sila preprost in jasen. Ampak...
Vseeno poskusimo, kje je začetek? Pojma nimam

...
Pa recimo, da je začetek predvsem odvisen od situacije in od posameznika

. In lahko je tudi več začetkov (pač glede na situacijo in posameznika). In vsaka takšna stvar (dejavnik) znotraj recimo nekega opravila (torej ko se spravljamo na veliko potrebo) lahko ima svoj začetek

.
Ne vem kje bi začel, ampak recimo, da ko nas pritisne, pogosto najprej (podzavestno) pomislimo kaj bomo kot naslednje naredili. Pač vsak po svoje. Recimo otrok, ki se odvaja plenic, se mogoče nekje na tem mestu sprašuje, če ima na sebi plenico ali ne...
No, odrasli se mogoče sprašujemo ali smo sredi kakšnega drugega dela, ki ga moramo nujno zaključiti? (recimo, da nekomu držimo lestev, da ne pade z njo vred)
Potem recimo, da pomislimo na to, ali sploh imamo na razpolago kakšno stranišče. Če ga nimamo, potem je nadaljevanje drugačno, ampak (da skrajšam) recimo, da imamo stranišče na razpolago. Pomislimo kje je to stranišče (ali če jih je več, katero uporabiti) in kako priti do njega.
Potem se moramo odpraviti do njega. Na poti do stranišča se nam lahko marsikaj zgodi (recimo, da opazimo požar na hodniku) in spet se lahko zato postopek spremeni.
Postopek je lahko tudi drugačen, če imamo kakšne zdravstvene težave ipd.
Pa recimo, da nekako pridemo do stranišča (pa recimo, da to ni domače- poznano stranišče)... V takšnih primerih za začetek mogoče kdo preveri, če sploh teče voda, ali recimo če je sploh toaletni papir na razpolago.
Pač tisti, ki tega ne naredi na začetku, se potem na koncu ukvarja s težavami (ki jih drugače sploh ne bi bilo
)...
Mah ne ljubi se mi več... Upam, da ste si prišli gor, kaj hočem povedati

?
Torej kje je začetek?
Recimo, da je začetek nekje tam kjer, glede na dano situacijo, na posameznika, na okoliščine in ostale dejavnike, pač je začetek
.
Kakorkoli, če ne drugega, nam verjetno (če
začnemo na začetku) večinoma vsaj hlače uspe sleči preden začnemo z opravljanjem potrebe?
Torej zakaj se ne bi tudi ostalih stvari lotili na nekem začetku?
Nekam sem zraven bi lahko napisal, da se (pre)pogosto k stvarem spravljamo kot lačen srat'
.
Pa če že tako ali drugače bluzimo, lahko še na hitro politiko vpletemo (tam se pogosto
NE začenja na začetku 
).
Recimo politično bolj odmevno je bilo dogajanje okoli Kanglerja. Pa recimo, da mi je neko podobno dogajanje temu (kasnejšemu- ne tako odmevnemu delu) nekako poznano:
STA, D. I. napisal/-a:...Kangler je s pritožbo na ustavnem sodišču uveljavil pravico do svetniškega mandata, ki so mu jo na ustanovni seji 12. decembra na tajnem glasovanju odrekli državni svetniki. Kangler se je zato pritožil na ustavno sodišče in svetnikom očital, da so odločitev sprejeli brez pravne podlage in arbitrarno. S tem naj bi kršili njegovo pasivno volilno pravico, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pravico do enakega varstva pravic.
...
Kot so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, zavrnitev potrditve mandata izvoljenemu članu državnega sveta dejansko pomeni zavrnitev uradno ugotovljenega volilnega izida. Taka odločitev je glede na zakon o državnem svetu lahko le izid obravnave vložene pritožbe na državni svet, ki je pripeljala do ugotovitve, da je pri izvedbi volitev prišlo do takih nepravilnosti, da ni mogoče priznati sicer ugotovljenega volilnega izida.
...
Državni svet se je seznanil z odločbo ustavnega sodišča, ki je potrdilo mandat člana državnega sveta Franca Kanglerja in bo odločitev ustavnega sodišča spoštoval. "S tem začne Franc Kangler izvrševati svoj mandat," so v odzivu sporočili iz državnega sveta.
Pustimo ozadje, ampak poglejmo kako nekateri ne znajo začeti na začetku (opravljajo neke funkcije, pa sploh ne poznajo osnov...- s tem na tem mestu mislim državni svet).
BTW Če je kdo spremljal prvotno dogajanje (o vstaji), je Kangler v nekem intervjuju zelo pametno povedal, nekako v smislu, da ne razume dogajanja (predvsem tistega, ki se tiče njega), češ da so postopki (o raznih razrešitvah, odstopih, sodnih procesih, kazenskih postopkih ipd.) povsem jasni, ampak da se ne postopa pravilno oziroma po postopkih. Jaz bi temu rekel, da nekdo
NE začne na začetku 
.
Kolikor se spomnim je to bilo preden je spodbijal odločitev državnega sveta in očitno ima (z uspešno pritožbo) prav

. Zakaj? Mogoče ravno zato, ker je on s svojim delom (pustimo kakšnim)
začel na začetku 
.
Zakaj se sedaj Tovšakova, Zavašnik, Wolf,... ipd. uspešno izmikajo roki pravice? Mogoče ker je nekdo uspešno
začel na začetku (recimo "mazati"), nekdo drug pa pač
ni začel na začetku 
.
Zakaj je sploh prišlo vse skupaj tako daleč? Verjetno, ker so vsi vedno
začeli na začetku?
A sploh veste kolikokrat se stvari
NE začne na začetku?
Poglejte malo okoli sebe

. Poglejte kdaj tudi sebe

.
Zato še enkrat,
ZAČNIMO NA ZAČETKU, ni tako težko

.
Oziroma mogoče je bolj pametno, sploh
NE ZAČETI (če
NE začnemo na začetku), kot pa se spraviti lačen srat' (pardon: opravljati veliko potrebo)

.
In kot sem že napisal,
je nek začetek, da sploh veš kaj delaš (če že nekaj delaš)

.
LP, Primož